1. „sodelujoča država članica“ pomeni državo članico, ki je sprejela enotno valuto v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti;

2. „euroobmočje“ pomeni ekonomsko ozemlje sodelujočih držav članic in ECB;

3. „dolg, od tega s spremenljivo obrestno mero“ pomeni dolg v tistih finančnih instrumentih, katerih kuponska plačila niso vnaprej določen odstotek glavnice, temveč so odvisna od druge obrestne mere ali stopnje donosa ali drugega kazalca;

4. „statistika prihodkov in izdatkov“ pomeni statistiko, vsebovano v preglednici 1A, preglednici 1B in preglednici 1C Priloge I;

5. „statistika prilagoditve primanjkljaja-dolga“ pomeni statistiko, vsebovano v preglednici 2A in preglednici 2B Priloge I;

6. „statistika dolga“ pomeni statistiko, vsebovano v preglednici 3A in preglednici 3B Priloge I;

7. „celotni podatkovni niz“ pomeni vse kategorije v „statistiki prihodkov in izdatkov“, „statistiki prilagoditve primanjkljaja-dolga“ in „statistiki dolga“;

8. „ključne kategorije“ in „sekundarne kategorije“ pomenijo kategorije, ki so kot take imenovane v Prilogi I;

9. „delni podatkovni niz“ pomeni vse kategorije ali ključne kategorije v eni od naslednjih statistik: „statistika prihodkov in izdatkov“, „statistika prilagoditve primanjkljaja-dolga“ ali „statistika dolga“.

1. Primanjkljaj (–) ali presežek (+) [1A.1] je enako neto posojanje (+)/neto izposojanje (–) (B.9) v S.13.

2. Primanjkljaj (–) ali presežek (+) centralne države [1A.2] je enako neto posojanje (+)/neto izposojanje (–) (B.9) v S.1311.

3. Primanjkljaj (–) ali presežek (+) federalne države [1A.3] je enako neto posojanje (+)/neto izposojanje (–) (B.9) v S.1312.

4. Primanjkljaj (–) ali presežek (+) lokalne države [1A.4] je enako neto posojanje (+)/neto izposojanje (–) (B.9) v S.1313.

5. Primanjkljaj (–) ali presežek (+) skladov socialne varnosti [1A.5] je enako neto posojanje (+)/neto izposojanje (–) (B.9) v S.1314.

6. Primarni primanjkljaj (–) ali presežek (+) [1A.6] je enako primanjkljaj (–) ali presežek (+) [1A.1] plus obveznosti iz obresti [1A.26].

7. Skupni prihodki [1A.7] je enako tekoči prihodki [1A.9] plus kapitalski prihodki [1A.31].

8. Skupni izdatki [1A.8] je enako tekoči izdatki [1A.21] plus kapitalski izdatki [1A.33].

9. Tekoči prihodki [1A.9] je enako neposredni davki [1A.10] plus posredni davki [1A.13], plus socialni prispevki [1A.15], plus drugi tekoči prihodki [1A.18], plus prodaje [1A.20].

10. Neposredni davki [1A.10] je enako tekoči davki na dohodek in premoženje itd. (D.5), prikazani med viri v S.13.

11. Neposredni davki, od tega neposredni davki, ki jih plačajo družbe [1A.11], je enako tekoči davki na dohodek in premoženje itd. (D.5), prikazani med viri v S.13 in porabami v S.11 in S.12.

12. Neposredni davki, od tega neposredni davki, ki jih plačajo gospodinjstva [1A.12], je enako tekoči davki na dohodek in premoženje itd. (D.5), prikazani med viri v S.13 in porabami v S.14.

13. Posredni davki [1A.13] je enako davki na proizvodnjo in uvoz (D.2), prikazani med viri v S.13, plus posredni davki, prejeti v proračun EU [1B.2].

14. Posredni davki, od tega DDV [1A.14], je enako davki tipa davka na dodano vrednost (D.211), prikazani med viri v S.13 in S.212.

15. Socialni prispevki [1A.15] je enako socialni prispevki (D.61), prikazani med viri v S.13.

16. Socialni prispevki, od tega dejanski socialni prispevki delodajalcev [1A.16], je enako dejanski socialni prispevki delodajalcev (D.6111), prikazani med viri v S.13.

17. Socialni prispevki, od tega socialni prispevki zaposlenih [1A.17], je enako socialni prispevki zaposlenih (D.6112), prikazani med viri v S.13.

18. Drugi tekoči prihodki [1A.18] je enako dohodek od lastnine (D.4), odškodnine iz neživljenjskega zavarovanja (D.72), tekoče mednarodno sodelovanje (D.74) in raznovrstni tekoči transferji (D.75), prikazani med viri v S.13, razen viri obresti (D.41) v S.13, ki so tudi porabe v S.13, plus prejemki drugih subvencij na proizvodnjo (D.39), ki so porabe v S.13, minus tekoči transferji, ki se plačajo iz proračuna EU državi [1B.10], plus neto prejemki iz proračuna EU [1B.14], če so pozitivni.

19. Drugi tekoči prihodki, od tega terjatve iz obresti [1A.19], je enako obresti (D.41), prikazane med viri v S.13 in porabami vseh sektorjev, razen S.13.

20. Prodaje [1A.20] je enako tržna proizvodnja (P.11) plus proizvodnja za lastno končno porabo (P.12) plus plačila za drugo netržno proizvodnjo (P.131), prikazana med viri v S.13.

21. Tekoči izdatki [1A.21] je enako tekoči transferji [1A.22] plus obveznosti iz obresti [1A.26] plus sredstva za zaposlene [1A.27] plus vmesna potrošnja [1A.29].

22. Tekoči transferji [1A.22] je enako socialna plačila [1A.23] plus subvencije [1A.24] plus druge obveznosti iz tekočih transferjev [1A.25].

23. Socialna plačila [1A.23] je enako socialni prejemki, razen socialnih transferjev v naravi (D.62), plus socialni transferji v naravi, povezani z izdatki za proizvode, posredovane gospodinjstvom preko tržnih proizvajalcev (D.6311+D.63121+D.63131), prikazani med porabami v S.13, plus raznovrstni tekoči transferji (D.75), prikazani med porabami v S.13 in viri v S.15.

24. Obveznosti iz subvencij [1A.24] je enako subvencije (D.3), prikazane med viri v S.13, plus subvencije, ki se nacionalnim rezidentom plačajo iz proračuna EU [1B.9].

25. Druge obveznosti iz tekočih transferjev [1A.25] je enako tekoči davki na dohodek in premoženje itd. (D.5), drugi davki na proizvodnjo (D.29), dohodek od lastnine (D.4), razen obresti (D.41), neto premije neživljenjskega zavarovanja (D.71), tekoče mednarodno sodelovanje (D.74), prikazani med porabami v S.13, ter raznovrstni tekoči transferji (D.75), prikazani med porabami v S.13 in viri vseh sektorjev, razen S.15, minus tekoči transferji (D.74 in D.75), ki jih država plača v proračun EU [1B.4 in 1B.5], minus neto prejemki iz proračuna EU [1B.14], če so negativni.

26. Obveznosti iz obresti [1A.26] je enako obresti (D.41), prikazane med porabami v S.13 in viri vseh sektorjev, razen S.13.

27. Sredstva za zaposlene [1A.27] je enako sredstva za zaposlene (D.1), prikazana med porabami v S.13.

28. Sredstva za zaposlene, od tega plače [1A.28], je enako plače (D.11), prikazane med porabami v S.13.

29. Vmesna potrošnja [1A.29] je enako vmesna potrošnja (P.2), prikazana med porabami v S.13.

30. Bruto varčevanje [1A.30] je enako tekoči prihodki [1A.9] minus tekoči izdatki [1A.21].

31. Kapitalski prihodki [1A.31] je enako terjatve iz kapitalskih transferjev (D.9), prikazane med spremembami obveznosti in neto vrednosti v S.13 ter prikazane kot kapitalski transferji, ki jih plačajo vsi sektorji, razen S.13, minus kapitalski transferji, ki se plačajo iz proračuna EU državi [1B.12].

32. Kapitalski prihodki, od tega davki na kapital [1A.32], je enako davki na kapital (D.91), prikazani med spremembami obveznosti in neto vrednosti v S.13.

33. Kapitalski izdatki [1A.33] je enako investicije [1A.34] plus druge neto pridobitve nefinančnih sredstev [1A.35] plus obveznosti iz kapitalskih transferjev [1A.36].

34. Investicije [1A.34] je enako bruto investicije v osnovna sredstva (P.51), prikazane med spremembami sredstev v S.13.

35. Druge neto pridobitve nefinančnih sredstev [1A.35] je enako povečanje zalog (P.52), neto pridobitev vrednostnih predmetov (P.53) in neto pridobitev nefinančnih neproizvedenih sredstev (K.2), prikazano med spremembami sredstev v S.13.

36. Obveznosti iz kapitalskih transferjev [1A.36] je enako obveznosti iz kapitalskih transferjev (D.9), prikazane med spremembami obveznosti in neto vrednosti v S.13 ter prikazane kot terjatve iz kapitalskih transferjev vseh sektorjev, razen S.13, plus kapitalski transferji, ki se plačajo iz proračuna EU nedržavnim enotam [1B.13], minus kapitalski transferji, ki jih država plača v proračun EU [1B.7].

37. Postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem (EDP) primanjkljaj (–) ali presežek (+) [1A.37] je enako EDP neto posojanje (+)/neto izposojanje (–) (EDPB.9) v S.13.

38. EDP obveznosti iz obresti [1A.38] je enako EDP obresti (EDPD.41), prikazane med porabami v S.13 in viri vseh sektorjev, razen S.13.

39. Iztržek od prodaje licenc univerzalnih mobilnih telekomunikacijskih sistemov (UMTS) [1A.39] je enako iztržek od prodaje licenc za tretjo generacijo mobilnih telefonov, prikazan kot odsvojitev nefinančnega sredstva v skladu s sklepom Eurostata o dodelitvi licenc za mobilne telefone.

40. Dejanski socialni prispevki [1A.40] je enako dejanski socialni prispevki (D.611), prikazani med viri v S.13.

41. Socialni prejemki, razen socialnih transferjev v naravi [1A.41], je enako socialni prejemki, razen socialnih transferjev v naravi (D.62), prikazani med porabami v S.13.

42. Bruto domači proizvod [1A.42] je enako bruto domači proizvod (B.1*g) po tržnih cenah.

43. Bruto domači proizvod po stalnih cenah [1A.43] je enako bruto domači proizvod (B.1*g) po stalnih cenah.

44. Javne investicije po stalnih cenah [1A.44] je enako bruto investicije v osnovna sredstva (P.51), prikazane med spremembami sredstev v S.13, po stalnih cenah.

1. Plačila države članice v proračun EU [1B.1] je enako posredni davki, prejeti v proračun EU, plus tekoče mednarodno sodelovanje (D.74), ki ga država plača v proračun EU [1B.4], plus raznovrstni tekoči transferji (D.75), ki jih država plača v proračun EU [1B.5], plus kapitalski transferji (D.9), ki jih država plača v proračun EU [1B.7].

2. Posredni davki, prejeti v proračun EU [1B.2], je enako davki na proizvodnjo in uvoz (D.2), prikazani med viri v S.212.

3. Posredni davki, od tega DDV, prejet v proračun EU [1B.3], je enako davki tipa davka na dodano vrednost (D.211), prikazani med viri v S.212.

4. Tekoče mednarodno sodelovanje, ki ga država plača v proračun EU [1B.4], je enako tekoče mednarodno sodelovanje (D.74), prikazano med viri v S.212 in porabami v S.13.

5. Raznovrstni tekoči transferji, ki jih država plača v proračun EU [1B.5], je enako raznovrstni tekoči transferji (D.75), prikazani med viri v S.212 in porabami v S.13.

6. Raznovrstni tekoči transferji, ki jih država plača v proračun EU, od tega četrti lastni vir EU [1B.6], je enako na bruto nacionalnem proizvodu (BNP) temelječi četrti lastni vir (ESR 95 odstavek 4 138), prikazan kot raznovrstni tekoči transferji (D.75) med viri v S.212 in porabami v S.13.

7. Kapitalski transferji, ki jih država plača v proračun EU [1B.7], je enako obveznosti iz kapitalskih transferjev (D.9), prikazane med spremembami obveznosti in neto vrednosti v S.13 ter prikazane kot terjatve iz kapitalskih transferjev v S.212.

8. Izdatki EU v državi članici [1B.8] je enako subvencije (D.3), ki se plačajo iz proračuna EU [1B.9], plus tekoči transferji (D.7), ki se plačajo iz proračuna EU državi [1B.10], plus tekoči transferji (D.7), ki se plačajo iz proračuna EU nedržavnim enotam [1B.11], plus kapitalski transferji (D.9), ki se plačajo iz proračuna EU državi [1B.12], plus kapitalski transferji (D.9), ki se plačajo iz proračuna EU nedržavnim enotam [1B.13].

9. Subvencije, ki se plačajo iz proračuna EU [1B.9] je enako subvencije (D.3), prikazane med viri v S.212.

10. Tekoči transferji, ki se plačajo iz proračuna EU državi [1B.10], je enako tekoče mednarodno sodelovanje (D.74) in raznovrstni tekoči transferji (D.75), prikazani med viri v S.13 in porabami v S.212.

11. Tekoči transferji, ki se plačajo iz proračuna EU nedržavnim enotam [1B.11], je enako raznovrstni tekoči transferji (D.75), prikazani med porabami v S.212 in viri vseh sektorjev, razen S.13.

12. Kapitalski transferji, ki se plačajo iz proračuna EU državi [1B.12], je enako terjatve iz kapitalskih transferjev (D.9), prikazane med spremembami obveznosti in neto vrednosti v S.13 in med spremembami sredstev v S.212.

13. Kapitalski transferji, ki se plačajo iz proračuna EU nedržavnim enotam [1B.13], je enako obveznosti iz kapitalskih transferjev (D.9), prikazane med spremembami sredstev v S.212 in spremembami obveznosti in neto vrednosti vseh sektorjev, razen S.13.

14. Neto prejemki iz proračuna EU [1B.14] je enako neto prejemki države iz proračuna EU plus neto prejemki nedržavnih enot iz proračuna EU.

15. Stroški pobiranja lastnih virov [1B.15] so tisti del tržne proizvodnje (P.11), prikazan med viri v S.13, ki sodi med stroške pobiranja lastnih virov, ki se plačajo iz proračuna EU.

1. Izdatki za končno potrošnjo [1C.1] je enako izdatki za končno potrošnjo (P.3), prikazani med porabami v S.13.

2. Izdatki za individualno potrošnjo [1C.2] je enako izdatki za individualno potrošnjo (P.31), prikazani med porabami v S.13.

3. Izdatki za kolektivno potrošnjo [1C.3] je enako izdatki za kolektivno potrošnjo (P.32), prikazani med porabami v S.13.

4. Sredstva za zaposlene [1C.4] je enako [1A.27].

5. Vmesna potrošnja [1C.5] je enako [1A.29].

6. Socialni transferji v naravi, posredovani prek tržnih proizvajalcev [1C.6], je enako socialni transferji v naravi, povezani z izdatki za proizvode, posredovane gospodinjstvom prek tržnih proizvajalcev (D.6311+D.63121+D.63131), prikazani med porabami v S.13.

7. Potrošnja stalnega kapitala [1C.7] je enako potrošnja stalnega kapitala (K.1), prikazana med spremembami obveznosti in neto vrednosti v S.13.

8. Plačani davki na proizvodnjo minus prejete subvencije [1C.8] je enako plačila drugih davkov na proizvodnjo (D.29), prikazana med porabami v S.13, minus prejemki drugih subvencij na proizvodnjo (D.39), prikazani med porabami v S.13.

9. Neto poslovni presežek [1C.9] je enako poslovni presežek, neto (B.2n) v S.13.

10. Prodaje [1C.10] je enako [1A.20].

11. Izdatki za končno potrošnjo po stalnih cenah [1C.11] je enako izdatki za končno potrošnjo (P.3), prikazani med porabami v S.13, po stalnih cenah.

1. Primanjkljaj (–) ali presežek (+) [2A.1] je enako [1A.1].

2. Prilagoditev med finančnimi in nefinančnimi računi [2A.2] je enako primanjkljaj (–) ali presežek (+) [2A.1] minus neto transakcije s finančnimi sredstvi in obveznostmi [2A.3].

3. Neto transakcije s finančnimi sredstvi in obveznostmi [2A.3] je enako transakcije z neto pridobitvijo finančnih sredstev [2A.4] minus neto prevzem transakcij z obveznostmi [2A.15]

4. Transakcije s finančnimi sredstvi [2A.4] je enako transakcije z gotovino in vlogami (F.2) [2A.5], transakcije z vrednostnimi papirji, razen z delnicami (F.33) [2A.6], transakcije z izvedenimi finančnimi instrumenti (F.34) [2A.7], transakcije s posojili (F.4) [2A.8], transakcije z delnicami in drugim lastniškim kapitalom (F.5) [2A.9] ter transakcije z drugimi finančnimi sredstvi [2A.13], prikazane med spremembami sredstev v S.13 ter spremembami obveznosti in neto vrednosti vseh sektorjev, razen S.13.

5. Transakcije z gotovino in vlogami (sredstva) [2A.5] je enako neto pridobitev gotovine in vlog (F.2), prikazana med spremembami sredstev v S.13 ter spremembami obveznosti in neto vrednosti vseh sektorjev, razen S.13.

6. Transakcije z vrednostnimi papirji, razen z delnicami – kratkoročni in dolgoročni vrednostni papirji (sredstva) [2A.6] je enako neto pridobitev vrednostnih papirjev, razen delnic in izvedenih finančnih instrumentov (F.33), prikazana med spremembami sredstev v S.13 ter spremembami obveznosti in neto vrednosti vseh sektorjev, razen S.13.

7. Transakcije z izvedenimi finančnimi instrumenti (sredstva) [2A.7] je enako neto plačila v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti (F.34), prikazana med spremembami sredstev v S.13 ter spremembami obveznosti in neto vrednosti vseh sektorjev, razen S.13.

8. Transakcije s posojili (sredstva) [2A.8] je enako nova posojila (F.4), ki jih da država, zmanjšana za vračila državi, prikazana med spremembami sredstev v S.13 ter spremembami obveznosti in neto vrednosti vseh sektorjev, razen S.13.

9. Transakcije z delnicami in drugim lastniškim kapitalom (sredstva) [2A.9] je enako neto pridobitev delnic in drugega lastniškega kapitala (F.5), prikazana med spremembami sredstev v S.13.

10. Privatizacija (neto) [2A.10] je enako transakcije z delnicami in drugim lastniškim kapitalom (F.5), prikazane med spremembami sredstev v S.13 ter spremembami obveznosti in neto vrednosti v S.11 ali S.12, ki jih S.13 izvede v procesu opuščanja ali pridobivanja nadzora (ESR 95 odstavek 2.26) ( 7 ) nad dolžnikovo enoto; S.13 lahko take transakcije izvede neposredno z dolžnikovo enoto ali z drugo upnikovo enoto.

11. Dokapitalizacija (neto) [2A.11] je enako transakcije z delnicami in drugim lastniškim kapitalom (F.5), prikazane med spremembami sredstev v S.13 ter spremembami obveznosti in neto vrednosti v S.11 ali S.12, ki jih S.13 ne izvede v procesu opuščanja ali pridobivanja nadzora nad dolžnikovo enoto, temveč jih izvede neposredno z dolžnikovo enoto.

12. Drugo [2A.12] je enako transakcije z delnicami in drugim lastniškim kapitalom (F.5), prikazane med spremembami sredstev v S.13 ter spremembami obveznosti in neto vrednosti v S.11, S.12 ali S.14, ki jih S.13 ne izvede v procesu opuščanja ali pridobivanja nadzora nad dolžnikovo enoto in jih S.13 ne izvede neposredno z dolžnikovo enoto, temveč z drugo upnikovo enoto.

13. Transakcije z drugimi finančnimi sredstvi [2A.13] je enako neto pridobitev denarnega zlata in posebnih pravic črpanja (F.1), prikazana med spremembami sredstev v S.13, neto pridobitev zavarovalnih tehničnih rezervacij (F.6) in drugih terjatev (F.7), prikazana med spremembami sredstev v S.13 ter spremembami obveznosti in neto vrednosti vseh sektorjev, razen S.13.

14. Transakcije z drugimi finančnimi sredstvi, od tega obračunani davki minus blagajniški prejemki davkov [2A.14], je enako tisti del drugih terjatev/obveznosti (F.7 sredstva), ki se nanašajo na davke in socialne prispevke, prikazane v D2, D5, D6 in D91, zmanjšano za zneske dejansko pobranih davkov, prikazane med spremembami sredstev v S.13 ter spremembami obveznosti in neto vrednosti vseh sektorjev, razen S.13.

15. Transakcije z obveznostmi (konsolidirane) [2A.15] je enako transakcije z gotovino in vlogami (F.2) [2A.16], transakcije s kratkoročnimi vrednostnimi papirji (F.331) [2A.17], transakcije z dolgoročnimi vrednostnimi papirji (F.332) [2A.18], transakcije z izvedenimi finančnimi instrumenti (F.34) [2A.19], transakcije s posojili (F.4) [2A.20] in transakcije z drugimi obveznostmi [2A.22], prikazane med spremembami obveznosti in neto vrednosti v S.13 ter spremembami sredstev vseh sektorjev, razen S.13.

16. Transakcije z gotovino in vlogami (obveznosti) [2A.16] je enako neto pridobitev gotovine in vlog (F.2), prikazana med spremembami obveznosti in neto vrednosti v S.13 ter spremembami sredstev vseh sektorjev, razen S.13.

17. Transakcije z vrednostnimi papirji, razen z delnicami – kratkoročni vrednostni papirji (obveznosti) [2A.17] je enako neto pridobitev vrednostnih papirjev, razen delnic in izvedenih finančnih instrumentov, katerih prvotna dospelost je eno leto ali manj (F.331), prikazana med spremembami obveznosti in neto vrednosti v S.13 ter spremembami sredstev vseh sektorjev, razen S.13.

18. Transakcije z vrednostnimi papirji, razen z delnicami – dolgoročni vrednostni papirji (obveznosti) [2A.18] je enako neto pridobitev vrednostnih papirjev, razen delnic in izvedenih finančnih instrumentov, katerih prvotna dospelost je več kakor eno leto (F.332), prikazana med spremembami obveznosti in neto vrednosti v S.13 ter spremembami sredstev vseh sektorjev, razen S.13.

19. Transakcije z izvedenimi finančnimi instrumenti (obveznosti) [2A.19] je enako neto prejemki v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti (F.34), prikazani med spremembami obveznosti in neto vrednosti v S.13 ter spremembami sredstev vseh sektorjev, razen S.13.

20. Transakcije s posojili (obveznosti) [2A.20] je enako nova najeta posojila (F.4), zmanjšana za vračila obstoječih posojil, prikazana med spremembami obveznosti in neto vrednosti v S.13 ter spremembami sredstev vseh sektorjev, razen S.13.

21. Transakcije s posojili, od tega posojila centralne banke [2A.21], je enako transakcije s posojili (F.4), prikazane med spremembami obveznosti in neto vrednosti v S.13 ter spremembami sredstev v S.121.

22. Transakcije z drugimi obveznostmi [2A.22] je enako neto prevzem obveznosti v zavarovalnih tehničnih rezervacijah (F.6) in drugih obveznosti (F.7), prikazan med spremembami obveznosti in neto vrednosti v S.13 ter spremembami sredstev vseh sektorjev, razen S.13.

23. Transakcije z dolžniškimi instrumenti (konsolidirane) [2A.23] je enako neto prevzem obveznosti v gotovini in vlogah (F.2) [2A.16], vrednostnih papirjih, razen delnicah in izvedenih finančnih instrumentih, [2A.17 in 2A.18] (F.33), in posojilih (F.4) [2A.20]. Te transakcije so imenovane tudi potreba države po zadolževanju.

24. Transakcije z dolgoročnimi dolžniškimi instrumenti [2A.24] je enako neto prevzem obveznosti v dolžniških instrumentih [2A.23], katerih prvotna dospelost je več kakor eno leto.

25. Transakcije z dolžniškimi instrumenti, izraženimi v nacionalni valuti [2A.25], je enako neto prevzem obveznosti v dolžniških instrumentih [2A.23], izraženih v zakonitem plačilnem sredstvu države članice.

26. Transakcije z dolžniškimi instrumenti, izraženimi v tuji valuti sodelujoče države članice [2A.26], je enako neto prevzem obveznosti v dolžniških instrumentih [2A.23], izraženih v ekujih, plus dolžniški instrumenti, izraženi v eurih, preden je država članica sprejela euro, plus dolžniški instrumenti, izraženi v zakonitem plačilnem sredstvu sodelujoče države članice, preden je ta postala sodelujoča država članica. Izvzeta je nacionalna valuta [2A.25].

27. Transakcije z dolžniškimi instrumenti, izraženimi v tuji valuti nesodelujoče države članice [2A.27], je enako neto prevzem obveznosti v dolžniških instrumentih [2A.23], ki niso vključeni v [2A.25] ali [2A.26].

28. Drugi tokovi [2A.28] je enako učinki vrednotenja na dolg [2A.29] plus druge spremembe obsega dolga [2A.32].

29. Učinki vrednotenja na dolg [2A.29] je enako devizni dobički in izgube [2A.30] plus drugi učinki vrednotenja – nominalna vrednost [2A.31].

30. Devizni dobički in izgube [2A.30] je enako nominalni dobički/izgube iz lastnine (K.11) dolga [3A.1], ki zaradi sprememb deviznih tečajev pri pretvorbi v nacionalno valuto spremeni vrednost.

31. Drugi učinki vrednotenja – nominalna vrednost [2A.31] je enako sprememba dolga [2A.33] minus transakcije z dolžniškimi instrumenti [2A.23] minus devizni dobički in izgube [2A.30] minus druge spremembe obsega dolga [2A.32].

32. Druge spremembe obsega dolga [2A.32] je enako druge spremembe obsega (K.7, K.8, K.10 in K.12) obveznosti, razvrščene bodisi kot gotovina in vloge (AF.2) ali kot vrednostni papirji, razen delnic in izvedenih finančnih instrumentov (AF.33), bodisi kot posojila (AF.4), ki niso sredstva v S.13.

33. Sprememba dolga [2A.33] je enako dolg [3A.1] v letu t minus dolg [3A.1] v letu t-1.

1. Transakcije z dolžniškimi instrumenti – nekonsolidirane [2B.1] je enako transakcije z gotovino in vlogami (obveznosti) – nekonsolidirane [2B.2] plus transakcije s kratkoročnimi vrednostnimi papirji (obveznosti) – nekonsolidirane [2B.3], transakcije z dolgoročnimi vrednostnimi papirji (obveznosti) – nekonsolidirane [2B.4] plus transakcije s posojili centralne banke [2B.5] plus druge transakcije z drugimi posojili (obveznosti) – nekonsolidirane [2B.6].

2. Transakcije z gotovino in vlogami (obveznosti) – nekonsolidirane [2B.2] je enako transakcije z gotovino in vlogami (F.2), prikazane med spremembami obveznosti in neto vrednosti v S.13.

3. Transakcije s kratkoročnimi vrednostnimi papirji (obveznosti) – nekonsolidirane [2B.3] je enako transakcije z vrednostnimi papirji, razen z delnicami in izvedenimi finančnimi instrumenti (F.33), katerih prvotna dospelost je eno leto ali manj, prikazane med spremembami obveznosti in neto vrednosti v S.13.

4. Transakcije z dolgoročnimi vrednostnimi papirji (obveznosti) – nekonsolidirane [2B.4] je enako transakcije z vrednostnimi papirji, razen z delnicami in izvedenimi finančnimi instrumenti (F.33), katerih prvotna dospelost je več kakor eno leto, prikazane med spremembami obveznosti in neto vrednosti v S.13.

5. Transakcije s posojili centralne banke [2B.5] je enako transakcije s posojili (F.4), prikazane med spremembami obveznosti in neto vrednosti v S.13 ter spremembami sredstev v S.121.

6. Transakcije z drugimi posojili (obveznosti) – nekonsolidirane [2B.6] je enako transakcije s posojili (F.4), prikazane med spremembami obveznosti in neto vrednosti v S.13 ter spremembami sredstev vseh sektorjev, razen S.121.

7. Izravnalne transakcije [2B.7] je enako transakcije z dolžniškimi instrumenti – nekonsolidirane [2B.1] minus konsolidirane transakcije z dolžniškimi instrumenti [2A.23].

8. Izravnalne transakcije – gotovina in vloge [2B.8] je enako transakcije z gotovino in vlogami (obveznosti) – nekonsolidirane [2B.2] minus konsolidirane transakcije z gotovino in vlogami (obveznosti) [2A.16].

9. Izravnalne transakcije – kratkoročni vrednostni papirji [2B.9] je enako transakcije s kratkoročnimi vrednostnimi papirji (obveznosti) – nekonsolidirane [2B.3] minus konsolidirane transakcije s kratkoročnimi vrednostnimi papirji (obveznosti) [2A.17].

10. Izravnalne transakcije – dolgoročni vrednostni papirji [2B.10] je enako transakcije z dolgoročnimi vrednostnimi papirji (obveznosti) – nekonsolidirane [2B.4] minus konsolidirane transakcije z dolgoročnimi vrednostnimi papirji (obveznosti) [2A.18].

11. Izravnalne transakcije – posojila [2B.11] je enako transakcije z drugimi posojili (obveznosti) – nekonsolidirane [2B.6] minus konsolidirane transakcije s posojili (obveznosti) [2A.20] minus transakcije s posojili centralne banke [2A.21].

1. Dolg [3A.1] je enako dolg, kakor je opredeljen v Uredbi (ES) št. 3605/93.

2. Dolg – gotovina in vloge (obveznosti) [3A.2] je enako tisti del dolga [3A.1] v instrumentu gotovina in vloge (AF.2).

3. Dolg – kratkoročni vrednostni papirji (obveznosti) [3A.3] je enako tisti del dolga [3A.1] v instrumentu vrednostni papirji, razen delnic in izvedenih finančnih instrumentov (AF.33), katerih prvotna dospelost je eno leto ali manj.

4. Dolg – dolgoročni vrednostni papirji (obveznosti) [3A.4] je enako tisti del dolga [3A.1] v instrumentu vrednostni papirji, razen delnic in izvedenih finančnih instrumentov, (AF.33) katerih prvotna dospelost je več kakor eno leto.

5. Dolg – posojila centralne banke (obveznosti) [3A.5] je enako tisti del dolga [3A.1] v instrumentu posojila (AF.4), ki je sredstvo v S.121.

6. Dolg – druga posojila (obveznosti) [3A.6] je enako tisti del dolga [3A.1] v instrumentu posojila (AF.4), ki ni sredstvo v S.121.

7. Dolg, ki ga imajo rezidenti države članice [3A.7], je enako dolg, ki ga ima centralna banke [3A.8], dolg, ki ga imajo druge denarne finančne institucije [3A.9], dolg, ki ga imajo druge finančne institucije [3A.10], in dolg, ki ga imajo drugi rezidenti države članice [3A.11].

8. Dolg, ki ga ima centralna banka [3A.8], je enako tisti del dolga [3A.1], ki je sredstvo v S.121.

9. Dolg, ki ga imajo druge denarne finančne institucije [3A.9], je enako tisti del dolga [3A.1], ki je sredstvo v S.122.

10. Dolg, ki ga imajo druge finančne institucije [3A.10], je enako tisti del dolga [3A.1], ki je sredstvo v S.123, S.124 ali S.125.

11. Dolg, ki ga imajo drugi rezidenti države članice [3A.11], je enako tisti del dolga [3A.1], ki je sredstvo v S.11, S.14 ali S.15.

12. Dolg, ki ga imajo nerezidenti države članice [3A.12], je enako tisti del dolga [3A.1], ki je sredstvo v S.2.

13. Dolg, izražen v nacionalni valuti [3A.13], je enako tisti del dolga [3A.1], ki je izražen v zakonitem plačilnem sredstvu države članice.

14. Dolg, izražen v tuji valuti sodelujoče države članice [3A.14], je enako – preden država članica postane sodelujoča država članica – tisti del dolga [3A.1], ki je izražen v zakonitem plačilnem sredstvu ene od sodelujočih držav članic (razen nacionalne valute [3A.13]), plus dolg, izražen v ekujih ali eurih.

15. Dolg, izražen v tuji valuti nesodelujoče države članice [3A.15], je enako tisti del dolga [3A.1], ki ni vključen v [3A.13] ali [3A.14].

16. Kratkoročni dolg [3A.16] je enako tisti del dolga [3A.1], katerega prvotna dospelost je eno leto ali manj.

17. Dolgoročni dolg [3A.17] je enako tisti del dolga [3A.1], katerega prvotna dospelost je več kakor eno leto.

18. Dolgoročni dolg, od tega s spremenljivo obrestno mero [3A.18], je enako tisti del dolgoročnega dolga [3A.17], katerega obrestna mera je spremenljiva.

19. Dolg s preostalo dospelostjo do enega leta [3A.19] je enako tisti del dolga [3A.1] s preostalo dospelostjo eno leto ali manj.

20. Dolg s preostalo dospelostjo od enega leta do pet let [3A.20] je enako tisti del dolga [3A.1] s preostalo dospelostjo od enega leta do pet let.

21. Dolg s preostalo dospelostjo od enega leta do pet let, od tega s spremenljivo obrestno mero [3A.21], je enako tisti del dolga [3A.1] s preostalo dospelostjo od enega leta do pet let [3A.20], katerega obrestna mera je spremenljiva.

22. Dolg s preostalo dospelostjo nad pet let [3A.22] je enako tisti del dolga [3A.1] s preostalo dospelostjo nad pet let.

23. Dolg s preostalo dospelostjo nad pet let, od tega s spremenljivo obrestno mero [3A.23], je enako tisti del dolga s preostalo dospelostjo nad pet let [3A.22], katerega obrestna mera je spremenljiva.

24. Komponenta dolga centralne države [3A.24] je enako obveznosti v S.1311, ki niso sredstva v S.1311, minus sredstva v S.1311, ki so obveznosti v S.13, razen S.1311 [3B.15].

25. Komponenta dolga federalne države [3A.25] je enako obveznosti v S.1312, ki niso sredstva v S.1312, minus sredstva v S.1312, ki so obveznosti v S.13, razen S.1312 [3B.16].

26. Komponenta dolga lokalne države [3A.26] je enako obveznosti v S.1313, ki niso sredstva v S.1313, minus sredstva v S.1313, ki so obveznosti v S.13, razen S.1313 [3B.17].

27. Komponenta dolga socialne varnosti [3A.27] je enako obveznosti v S.1314, ki niso sredstva v S.1314, minus sredstva v S.1314, ki so obveznosti v S.13, razen S.1314 [3B.18].

28. Povprečna preostala dospelost dolga [3A.28] je enako povprečna preostala dospelost, merjena z neporavnanimi zneski, izraženimi v letih.

29. Dolg – brezkuponske obveznice [3A.29] je enako tisti del dolga [3A.1] v obliki brezkuponskih obveznic, tj. obveznic brez kuponskih plačil, katerih obresti temeljijo na razliki med odkupno ceno in ceno ob izdaji.

1. Dolg – nekonsolidiran [3B.1] je enako obveznosti v S.13, vključno s tistimi, ki so sredstva v S.13, v istih instrumentih kakor dolg [3A.1].

2. Izravnalni elementi [3B.2] je enako obveznosti v S.13, ki so hkrati sredstva v S.13, v istih instrumentih kakor dolg [3A.1].

3. Izravnalni elementi – gotovina in vloge [3B.3] je enako tisti del izravnalnih elementov [3B.2] v instrumentu gotovina in vloge (F.2).

4. Izravnalni elementi – kratkoročni vrednostni papirji [3B.4] je enako tisti del izravnalnih elementov [3B.2] v instrumentu vrednostni papirji, razen delnic in izvedenih finančnih instrumentov (F.33), katerih prvotna dospelost je eno leto ali manj.

5. Izravnalni elementi – dolgoročni vrednostni papirji [3B.5] je enako tisti del izravnalnih elementov [3B.2] v instrumentu vrednostni papirji, razen delnic in izvedenih finančnih instrumentov (F.33), katerih prvotna dospelost je več kakor eno leto.

6. Izravnalni elementi – posojila [3B.6] je enako tisti del izravnalnih elementov [3B.2] v instrumentu posojila (F.4).

7. Dolg, ki ga izdaja centralna država [3B.7], je enako obveznosti v S.1311, ki niso sredstva v S.1311, v istih instrumentih kakor dolg [3A.1].

8. Dolg, ki ga izdaja centralna država, od tega dolg, ki ga imajo drugi podsektorji države [3B.8], je enako obveznosti v S.1311, ki so sredstva v S.1312, S.1313 ali S.1314, v istih instrumentih kakor dolg [3A.1].

9. Dolg, ki ga izdaja federalna država [3B.9], je enako obveznosti v S.1312, ki niso sredstva v S.1312, v istih instrumentih kakor dolg [3A.1].

10. Dolg, ki ga izdaja federalna država, od tega dolg, ki ga imajo drugi podsektorji države [3B.10], je enako obveznosti v S.1312, ki so sredstva v S.1311, S.1313 ali S.1314, v istih instrumentih kakor dolg [3A.1].

11. Dolg, ki ga izdaja lokalna država [3B.11], je enako obveznosti v S.1313, ki niso sredstva v S.1313, v istih instrumentih kakor dolg [3A.1].

12. Dolg, ki ga izdaja lokalna država, od tega dolg, ki ga imajo drugi podsektorji države [3B.12], je enako obveznosti v S.1313, ki so sredstva v S.1311, S.1312 ali S.1314, v istih instrumentih kakor dolg [3A.1].

13. Dolg, ki ga izdajajo skladi socialne varnosti [3B.13], je enako obveznosti v S.1314, ki niso sredstva v S.1314, v istih instrumentih kakor dolg [3A.1].

14. Dolg, ki ga izdajajo skladi socialne varnosti, od tega dolg, ki ga imajo drugi podsektorji države [3B.14], je enako obveznosti v S.1314, ki so sredstva v S.1311, S.1312 ali S.1313, v istih instrumentih kakor dolg [3A.1].

15. Dolg centralne države, ki so ga izdale enote v drugih podsektorjih države [3B.15], je enako obveznosti v S.1312, S.1313 ali S.1314, ki so sredstva v S.1311, v istih instrumentih kakor dolg [3A.1].

16. Dolg federalne države, ki so ga izdale enote v drugih podsektorjih države [3B.16], je enako obveznosti v S.1311, S.1313 ali S.1314, ki so sredstva v S.1312, v istih instrumentih kakor dolg [3A.1].

17. Dolg lokalne države, ki so ga izdale enote v drugih podsektorjih države [3B.17], je enako obveznosti v S.1311, S.1312 ali S.1314, ki so sredstva v S.1313, v istih instrumentih kakor dolg [3A.1].

18. Dolg skladov socialne varnosti, ki so ga izdale enote v drugih podsektorjih države [3B.18], je enako obveznosti v S.1311, S.1312 ali S.1313, ki so sredstva v S.1314, v istih instrumentih kakor dolg [3A.1].