Pogosta vprašanja o digitalnem euru

Posodobljeno 2. decembra 2024

Namen in koristi digitalnega eura

• Zakaj bi Evropa potrebovala digitalni euro?
• Kako bi digitalni euro lahko prispeval k strateški avtonomiji Evrope?
• Zakaj bi ljudje želeli uporabljati digitalni euro?
• Ali bi digitalni euro nadomestil gotovino?
• Kakšne koristi bi digitalni euro prinesel trgovcem?
• Kakšne koristi bi digitalni euro prinesel posrednikom?

Izvedba in delovanje

• Kako bi digitalni euro deloval?
• Kdo bi lahko uporabljal digitalni euro?
• Kako zaseben bi bil digitalni euro?
• Kako bi ECB zagotovila, da je digitalni euro vključujoč?
• Kako bi ECB zagotovila, da plačila z digitalnim eurom povsod v euroobmočju delujejo enako?
• Bi bil digitalni euro alternativna valuta v Eurosistemu?
• Kakšna bi bila povezava med takojšnjimi plačili in digitalnim eurom?
• Bi digitalni euro temeljil na tehnologiji razpršene evidence, kot je veriženje podatkovnih blokov?

Napredek in deležniki

• Kako napreduje projekt digitalnega eura?
• Kdo vse sodeluje pri projektu digitalnega eura?
• Kako so v postopek vključeni evropski zakonodajalci?
• Kako poteka priprava pravilnika za digitalni euro?

Vpliv in zadržki

• Bi bil digitalni euro denar, ki ga je mogoče programirati?
• Bi morali ljudje plačati, da bi lahko uporabljali digitalni euro?
• Bi posredniki prejeli nadomestilo za distribucijo digitalnega eura?
• Bi digitalni euro lahko ogrozil finančno stabilnost z izrivanjem bank iz finančnega posredništva?
• Bi z uvedbo digitalnega eura plačila v Evropi postala bolj ranljiva za kibernetske napade?
• Kako bi se digitalni euro razlikoval od stabilnih kovancev in kriptosredstev?
• Koliko bi Eurosistem stal projekt digitalnega eura?

1. Zakaj Evropa potrebuje digitalni euro?

Z digitalizacijo se načini plačevanja spreminjajo. Uporaba gotovine za plačevanje se zmanjšuje, premik k spletnemu nakupovanju in digitalnim plačilom pa se pospešuje. Digitalni euro bi bil elektronska oblika gotovine za digitalizirani svet. Potrošnikom bi omogočil, da centralnobančni denar poleg bankovcev in kovancev uporabljajo tudi v digitalni obliki.

Digitalni euro bi ljudem olajšal življenje, saj bi ponudil nekaj, kar zdaj še ne obstaja: digitalno plačilno sredstvo, ki se sprejema povsod v euroobmočju in s katerim je mogoče plačevati v trgovinah, na spletu ali med fizičnimi osebami. Enako kot gotovina bi bil netvegan, široko dostopen, preprost za uporabo in za osnovne namene brezplačen.

Poleg tega bi digitalni euro povečal strateško avtonomijo in denarno suverenost euroobmočja, ker bi celoten ekostistem plačil v Evropi postal bolj učinkovit. Digitalni euro bi spodbujal inovacije in prispeval k večji odpornosti evropske plačilne infrastrukture proti kibernetskim napadom ali tehničnim motnjam, kot so izpadi električne energije.

Več o tem, zakaj potrebujemo digitalni euro.

2. Kako bi digitalni euro lahko prispeval k strateški avtonomiji Evrope?

Digitalni euro bi ponudil vseevropsko plačilno rešitev, ki je na voljo v celotnem euroobmočju in se upravlja v Evropi po evropskih pravilih.

Digitalna plačila se v euroobmočju še vedno razlikujejo od države do države in po obliki uporabe. Sedanje evropske rešitve za digitalna plačila so namenjene predvsem nacionalnim trgom in samo nekaterim oblikam uporabe. Če želijo potrošniki plačevati v vseh evropskih državah, so primorani izbirati med majhnim številom neevropskih ponudnikov, ki zdaj obvladujejo večino teh transakcij.

Zato bi digitalni euro zmanjšal odvisnost Evrope od zasebnih, neevropskih ponudnikov plačilnih storitev, hkrati pa bi deloval kot protiutež njihovi prevladi na trgu.

Obenem bi celoten sistem plačil v Evropi postal bolj konkurenčen in inovativen, ker bi digitalni euro zagotovil platformo, ki bi ponudnikom plačilnih storitev omogočala, da uporabnikom lažje ponujajo vseevropske plačilne rešitve.

Na splošno bi uspešen digitalni euro omogočil, da na področju digitalnih financ in centralnobančnih digitalnih valut Evropa postane najnaprednejše območje na svetu.

3. Zakaj bi ljudje hoteli uporabljati digitalni euro?

Digitalni euro bi bil plačilna rešitev za vsako priložnost. Z njim bi se lahko plačevalo kadarkoli in kjerkoli v euroobmočju. Bil bi splošno sprejeto digitalno plačilno sredstvo, ki bi ga potrošniki lahko brezplačno uporabljali v trgovinah, na spletu ali med fizičnimi osebami. Ljudem bi omogočil, da plačujejo digitalno, hkrati pa še vedno uporabljajo javno plačilno sredstvo. Na voljo bi bil tako s spletno povezavo kot tudi brez nje.

Digitalni euro bi bil zasnovan tako, da bi zagotavljal višjo raven zasebnosti, od drugih digitalnih oblik plačevanja. Eurosistem ne bi identificiral ljudi na podlagi njihovih plačil. Poleg tega bi bili pri plačevanju brez spletne povezave osebni podatki o transakcijah znani le plačniku in prejemniku plačila.

Digitalni euro bi bil varen in preprost za uporabo. Prispeval bi tudi k večji digitalni finančni vključenosti, saj bi bil zasnovan tako, da bi ga lahko uporabljal vsakdo ne glede na družbeni položaj. Digitalni euro bi upošteval potrebe invalidov in ljudi, ki nimajo dostopa do bančnega računa ali nimajo digitalnih spretnosti ali finančnega znanja.

Da bi bilo digitalni euro mogoče uporabljati povsod v euroobmočju, osnutek zakonodajnega predloga, ki ga je predstavila Evropska komisija, predvideva, da bi ga morali trgovci obvezno sprejemati, nadzorovani posredniki pa obvezno distribuirati svojim strankam.

4. Ali bi digitalni euro nadomestil gotovino?

Ne. Digitalni euro gotovine ne bi nadomestil, ampak bi jo dopolnjeval. Uporabljal bi se vzporedno z gotovino in bi izpolnjeval željo ljudi, da vedno več plačujejo digitalno, plačilo pa se izvede hitro in varno. Gotovina bi bila v euroobmočju še naprej na voljo, enako kot tudi druga zasebna elektronska plačilna sredstva, ki se uporabljajo zdaj.

5. Kakšne koristi bi digitalni euro prinesel trgovcem?

Digitalni euro bi bil resnično vseevropska rešitev, ki se sprejema povsod v euroobmočju. Lahko bi bil enostavnejša in cenejša alternativa razdrobljenemu plačilnemu okolju, v katerem trgovci delajo zdaj. Z digitalnim eurom bi imeli trgovci več moči v pogajanjih s ponudniki plačilnih rešitev, zato bi se zmanjšali njihovi stroški.

Digitalni euro bi lahko prispeval tudi k višji stopnji pretvorbe povpraševanja v nakup. To je še posebej pomembno pri spletnih nakupih, saj stranke začeti nakup bolj verjetno izvedejo do konca, če poznajo plačilni instrument, ki bo uporabljen. Poleg tega bi digitalni euro trgovcem omogočal, da plačilo prejmejo takoj in brez dodatnih stroškov.

6. Kakšne koristi bi digitalni euro prinesel posrednikom?

Nadzorovani posredniki, kot so banke, bi imeli ključno vlogo pri distribuciji digitalnega eura. Bili bi glavna kontaktna točka za ljudi, trgovce in podjetja za vsa vprašanja v zvezi z digitalnim eurom, izvajali pa bi tudi vse storitve za končne uporabnike.

Digitalni euro bi posrednikom lahko ponudil tudi dodatne poslovne priložnosti.

Omogočil bi jim, da takoj dosežejo celotno euroobmočje, za razliko od večine zasebnih inovacij, ki se večinoma osredotočajo na trg domače države. Zato bi lahko deloval kot platforma, s katero bi posredniki hitro povečali število potencialnih strank in v okviru svoje ponudbe razvili storitve z dodano vrednostjo (npr. pogojna plačila ali programi zvestobe), kar bi spodbudilo inovacije in konkurenco na trgih digitalnih plačil v euroobmočju.

Poleg tega model nadomestil za digitalni euro, kot je trenutno predviden v osnutku zakonodajnega predloga Evropske komisije, posrednikom zagotavlja ekonomske spodbude, primerljive z drugimi digitalnimi plačilnimi sredstvi.

7. Kako bi deloval digitalni euro?

Digitalni euro bi ljudem omogočal, da izvajajo varna takojšnja plačila v fizičnih in spletnih trgovinah ter neposredno drugim ljudem, ne glede na to, v kateri državi euroobmočja se nahajajo ali katerega ponudnika plačilnih storitev uporabljajo. ECB trenutno preučuje, kako bi to lahko delovalo v praksi.

V prvem koraku bi uporabniki prek svoje banke ali poštne poslovalnice odprli denarnico za digitalne eure.

Ko bi imeli denarnico za digitalne eure vzpostavljeno, bi lahko vanjo naložili denar s povezanega bančnega računa ali s pologom gotovine. Nato bi lahko začeli opravljati plačila z digitalnimi euri v denarnici.

Če bi prejeli denar v digitalnih eurih, bi ga do določenega najvišjega zneska lahko shranili v denarnici za digitalne eure ali pa prenesli na svoj bančni račun. To bi lahko storili ročno ali z nastavitvijo pravila za samodejni prenos.

Plačevanje z digitalnim eurom bi bilo vedno varno in opravljeno takoj – tako v fizičnih in spletnih trgovinah kot tudi neposredno z drugimi osebami.

Digitalni euro bi ponujal možnosti za plačila s spletno povezavo in brez nje, kar pomeni, da bi ga lahko uporabljali tudi takrat, ko je omrežni signal šibek ali ga sploh ni. Poleg tega bi bili osebni podatki o transakcijah pri plačevanju z digitalnim eurom brez spletne povezave znani le plačniku in prejemniku plačila, tako da bi bila raven zasebnosti enaka kot pri gotovini.

Več o tem, kako bi digitalni euro deloval.

8. Kdo bi lahko uporabljal digitalni euro?

Kot je navedeno v zakonodajnem predlogu Evropske komisije, bi bil digitalni euro na voljo ljudem, podjetjem in javnim subjektom, ki začasno ali stalno prebivajo ali imajo sedež v kateri od držav euroobmočja.

Dostop do digitalnega eura bi lahko imeli tudi ljudje, ki zasebno ali poslovno potujejo v euroobmočje, ali ljudje, ki so v preteklosti prebivali ali imeli sedež v kateri od držav euroobmočja.

Poleg tega bi lahko imeli dostop do digitalnega eura ljudje, podjetja in javni subjekti s prebivališčem ali sedežem zunaj euroobmočja, če bi odprli račun za digitalni euro pri ponudnikih plačilnih storitev, ki imajo sedež ali poslujejo v državi članici Evropskega gospodarskega prostora ali v tretji državi, če bi bil pred tem sklenjen sporazum med EU in tretjimi državami in/ali dogovor med Evropsko centralno banko in nacionalnimi centralnimi bankami v državah članicah zunaj euroobmočja in v tretjih državah.

9. Kako zaseben bi bil digitalni euro?

Zasebnost je ena najpomembnejših konceptualnih lastnosti digitalnega eura.

Digitalni euro bi lahko deloval brez spletne povezave, zato bi uporabnikom omogočal raven zasebnosti, ki je primerljiva z gotovino, in sicer tako za pošiljanje denarja drugim ljudem kot tudi za plačevanje v trgovinah. Pri plačilu brez spletne povezave bi osebne podatke o opravljeni transakciji poznala samo plačnik in prejemnik plačila.

Pri plačevanju z digitalnim eurom s spletno povezavo bi bila zasebnost zagotovljena tako, da Eurosistem – izdajatelj in ponudnik plačilne infrastrukture – ne bi mogel neposredno povezati transakcij s konkretnimi osebami.

Več o digitalnem euru in zasebnosti.

10. Kako bi ECB zagotovila, da je digitalni euro vključujoč?

Digitalni euro bi bil javno dobro, enako kot so danes bankovci in kovanci. Razlika bi bila le v tem, da bi obstajal v digitalni obliki.

Za osnovne namene bi bil brezplačen. Ljudem, ki bi ga želeli uporabljati, bi bil na voljo v mobilni aplikaciji ali s fizično kartico. Če bi bil omrežni signal prešibek za povezavo, bi deloval tudi brez spletne povezave.

Osnutek zakonodajnega predloga, ki ga je predstavila Evropska komisija, določa, da bi kreditne institucije, ki bi distribuirale digitalni euro, morale obvezno zagotoviti brezplačne osnovne plačilne storitve v digitalnih eurih vsem strankam, ki to zahtevajo.

Da bi lahko vsi ljudje – tudi invalidi, ljudje s funkcionalnimi omejitvami ali omejenimi digitalnimi spretnostmi ter starejši – plačevali z digitalnim eurom, bodo v vsaki državi euroobmočja določeni primerni javni subjekti, na primer pošte. Ti bi ljudem, ranljivim za digitalno finančno izključenost, nudili brezplačno podporo in dostop do storitev digitalnega eura, kot sta na primer osebna pomoč pri odpiranju računa za digitalni euro in pri uporabi vseh osnovnih storitev digitalnega eura. Brezplačen dostop do osnovnih storitev digitalnega eura bi bil omogočen tudi ljudem, ki nimajo bančnega računa.

Poleg tega bi bil poseben poudarek namenjen vključevanju ranljivih skupin, kot so posamezniki brez stalnega naslova, prosilci za azil ali upravičenci do mednarodne zaščite.

Digitalni euro bi bil zasnovan tako, da bi upošteval potrebe vseh ljudi in da nihče ne bi bil izključen.

11. Kako bi ECB zagotovila, da plačila z digitalnim eurom povsod v euroobmočju delujejo enako?

Nadzorovani posredniki (kot so banke v euroobmočju) bi bili odgovorni za distribuiranje digitalnega eura. Da bi bila shema digitalnega eura izvedena enako v celotnem euroobmočju, Eurosistem pripravlja pravilnik za digitalni euro, ki ga sestavlja enoten sklop pravil, standardov in postopkov za standardizacijo plačil v digitalnih eurih, s čimer se zagotavlja vseevropski doseg.

12. Bi bil digitalni euro alternativna valuta v Eurosistemu?

Ne. Digitalni euro bi bil samo še en način plačevanja v eurih, naši enotni valuti, v Evropi. Bil bi zamenljiv z bankovci v razmerju ena proti ena. Digitalni euro bi bil odgovor na željo sodobnih ljudi in podjetij, da vedno več plačujejo digitalno.

13. Kakšna bi bila povezava med takojšnjimi plačili in digitalnim eurom?

Danes imajo potrošniki redkokdaj možnost, da pri plačevanju v trgovini uporabijo takojšnje plačilo, kar hkrati pomeni, da trgovci denarja ne prejmejo takoj. Z digitalnim eurom bi se to spremenilo, saj bi bila vsa plačila z digitalnim eurom takojšnja plačila.

Enotni sklop pravil, standardov in postopkov za digitalni euro, ki je zdaj v razvoju in se bo uporabljal, če bo odobren, bi omogočil, da se obstoječe rešitve za takojšnja plačila razširijo tako, da dosežejo vse države euroobmočja. S tem bi se zmanjšala odvisnost od zasebnih neevropskih podjetij, ki trenutno obvladujejo plačilni sektor.

14. Bi digitalni euro temeljil na tehnologiji razpršene evidence, kot je veriženje podatkovnih blokov?

Eurosistem pri razvoju digitalnega eura eksperimentira z različnimi tehnologijami, tako centraliziranimi kot decentraliziranimi, med drugim tudi s tehnologijami razpršene evidence. Vendar odločitev še ni bila sprejeta.

15. Kako napreduje projekt digitalnega eura?

Po dveletni fazi proučevanja je Svet ECB sklenil, da naj projekt napreduje v pripravljalno fazo, ki se je začela 1. novembra 2023.

Glavni poudarek v tej fazi je na nadaljnjem razvoju in testiranju digitalnega eura v skladu z izbrano zasnovo in tehničnimi pogoji, določenimi v fazi proučevanja.

V tem okviru Eurosistem izvaja obsežne analize, testiranja, eksperimente in posvetovanja z deležniki, da bi digitalni euro izpolnjeval najvišje standarde kakovosti, varnosti in uporabnosti.

Sedanja faza bo trajala dve leti in se bo zaključila konec leta 2025, ko bo Svet ECB odločil, ali naj se začne naslednja faza priprav, ter v primeru, da bo sprejel pozitivno odločil, določil obseg in trajanje te faze.

Odločitev o tem, ali bo digitalni euro izdan, bo Svet ECB sprejel šele potem, ko bo sprejeta relevantna zakonodaja.

16. Kdo vse sodeluje pri projektu digitalnega eura?

Eurosistem – ECB in nacionalne centralne banke euroobmočja – mora zagotoviti, da bo digitalni euro izpolnjeval potrebe uporabnikov. Zato redno sodeluje z oblikovalci politik, zakonodajalci, tržnimi udeleženci, civilnodružbenimi organizacijami in ljudmi, ki bi v končni fazi uporabljali digitalni euro.

Sodelovanje poteka v različnih kontekstih, kot sta kot sta Odbor za plačila malih vrednosti v eurih – forum, ki mu predseduje ECB iz združuje deležnike na trgu plačil – ter skupina za razvoj pravilnika, v kateri so predstavniki centralnih bank Eurosistema in evropskega trga plačil malih vrednosti (glej 20. vprašanje).

ECB redno sodeluje tudi:

• z zasebnimi podjetji, ki na podlagi tržnega znanja in ekspertize dajejo povratne informacije o tehničnih vidikih digitalnega eura;
• z evropskimi civilnodružbenimi organizacijami na seminarjih, kjer se seznanja z njihovimi stališči in spodbuja odprt dialog;
• s potencialnimi končnimi uporabniki prek anket, intervjujev in fokusnih skupin, da bi bolje razumela njihove potrebe in želje.

ECB se redno udeležuje sestankov Euroskupine s finančnimi ministri držav v euroobmočju ter Evropskemu parlamentu predstavlja najnovejša dogajanja na področju digitalnega eura.

V preteklosti so se povratne informacije zbirale tudi v okviru tržne svetovalne skupine, v kateri so bili strokovnjaki, ki so v fazi proučevanja prispevali svoje mnenje in predloge o zasnovi in distribuciji digitalnega eura.

Več o vodenju projekta in sodelovanju z deležniki.

17. Kako so v postopek vključeni evropski zakonodajalci?

Evropska komisija je 28. junija 2023 predstavila osnutek zakonodajnega predloga o morebitnem digitalnem euru. Njegov namen je zagotoviti, da bo digitalni euro, če bo kdaj uveden, ljudem in podjetjem ponudil dodatno obliko digitalnega plačevanja, ki je splošno sprejeta, poceni, varna, odporna in v obliki javnega denarja.

Oba procesa – zakonodaja in zasnova digitalnega eura – bosta potekala vzporedno, tako da bo Eurosistem lahko takoj izdal digitalni euro, če in ko bo sprejeta takšna odločitev, potem ko bo sprejet zakonodajni okvir.

Če bodo na podlagi zakonodajne razprave potrebne prilagoditve v zasnovi digitalnega eura, jih bo Eurosistem pretehtal in po potrebi izvedel. ECB je tudi pripravljena, da med zakonodajnim postopkom po potrebi zagotovi podporo in tehnično pomoč.

Svet ECB bo odločitev o tem, ali naj izda digitalni euro, sprejel šele potem, ko bo sprejet zakonodajni akt.

18. Kako poteka priprava pravilnika za digitalni euro?

Eurosistem je ustanovil skupino za razvoj pravilnika, ki pripravlja osnutek pravilnika za digitalni euro z zbiranjem predlogov različnih deležnikov.

Skupina, ki jo sestavljajo predstavniki centralnih bankah Eurosistema in evropskega trga plačil malih vrednosti, vključno s potrošniki, trgovci na drobno in združenji finančnih posrednikov, pri delu izhaja iz odločitev o zasnovi digitalnega eura, ki jih je Svet ECB že odobril.

Znotraj skupine za razvoj pravilnika je bilo oblikovanih več namenskih delovnih področij, ki pripravljajo tista poglavja pravilnika, ki zahtevajo posebno strokovno znanje.

Več o pravilniku za digitalni euro.

19. Bi bil digitalni euro denar, ki ga je mogoče programirati?

Digitalni euro nikoli ne bi bil programljiv denar.

Programljiv denar je digitalna oblika denarja, ki se uporablja za vnaprej določen namen, kot je denimo vavčer, z omejitvami glede tega, kje, kdaj in pri kom ga ljudje lahko uporabijo.

Kot je predvideno tudi v zakonodajnem predlogu Evropske komisije, digitalni euro ne bi bil programljiv denar, bi pa lahko olajšal avtomatizirana plačila, če bi uporabniki želeli uporabiti to možnost. Lahko bi denimo nastavili mesečni trajnik za takojšnji prenos digitalnih eurov družinskim članom ali prijateljem.

20. Bi morali ljudje plačati, da bi lahko uporabljali digitalni euro?

Digitalni euro bi bil javno dobro. Zato bi bila osnovna uporaba za vse uporabnike brezplačna.

Banke in ponudnik plačilnih storitev bi lahko svojim strankam ponujali dodatne, plačljive storitve v zvezi z digitalnim eurom. S takšnimi dodatnimi storitvami bi bil digitalni euro za uporabnike še bolj privlačen, saj bi ponujal možnosti, kot so delitev plačila računa med prijatelji ali opravljanje ponavljajočih se plačil.

21. Bi posredniki prejeli nadomestilo za distribucijo digitalnega eura?

Čakajoč na končno zakonodajo Eurosistem predlaga sistem nadomestil, ki bi ponudnikom plačilnih storitev, kot so banke, ponudil pošteno ekonomsko spodbudo za kritje operativnih stroškov distribucije digitalnega eura.

Kot trenutno velja za druge plačilne sisteme, bi ponudniki plačilnih storitev, ki distribuirajo digitalni euro, trgovcem te storitve lahko zaračunavali. Pri tem bi za trgovce in ponudnike plačilnih storitev veljala cenovna kapica oziroma zgornja dovoljena meja cen, kot je predlagala Evropska komisija v zakonodajnem predlogu o digitalnem euru.

Enako kot pri izdelavi in izdajanju bankovcev bi Eurosistem kril stroške vzpostavitve sheme digitalnega eura in infrastrukture zanjo. Poleg tega bi si Eurosistem prizadeval, da bi čim bolj zmanjšal dodatne investicijske stroške posrednikov s tem, da bi, kjer je mogoče, uporabil obstoječo infrastrukturo.

22. Bi digitalni euro lahko ogrozil finančno stabilnost z izrivanjem bank iz finančnega posredništva?

Naš finančni sistem – z bančnim sistemom v svojem jedru – deluje dobro in Eurosistem želi ohraniti ključno vlogo bank pri kreditiranju realnega gospodarstva.

ECB je izbrala takšno zasnovo, ki bo – kolikor je mogoče – preprečila tveganja, ki bi jih digitalni euro lahko predstavljal za finančni sistem.

• Uporabniki bi na računu lahko imeli samo omejen znesek digitalnih eurov. Ta omejitev bi zagotavljala, da je digitalni euro varen hranilec vrednosti, podobno kot gotovina. S tem bi se ohranila stabilnost finančnega sistema ter preprečili odlivi bančnih vlog, in sicer tudi v kriznih časih.
• Če bi uporabniki povezali denarnico za digitalne eure s svojim bančnim računom, bi lahko opravljali plačila tudi nad zgornjo mejo in takoj pokrili morebiten primanjkljaj, ne da bi morali denarnico napolniti vnaprej (ob predpostavki seveda, da je na povezanem računu dovolj denarja).

Enako kot pri gotovini tudi imetja digitalnih eurov ne bi bila obrestovana.

23. Bi z uvedbo digitalnega eura plačila v Evropi postala bolj ranljiva za kibernetske napade?

Enako kot druge digitalne infrastrukture bi bil tudi digitalni euro lahko tarča kibernetskih napadov. Da bi bilo to tveganje čim manjše, bi digitalni euro temeljil na najsodobnejših tehnologijah, s katerimi se vzpostavlja okolje, ki je odporno na kibernetske grožnje in sposobno reševati izzive prihodnosti.

24. Kako bi se digitalni euro razlikoval od stabilnih kovancev in kriptosredstev?

Digitalni euro bi bil centralnobančni denar. To pomeni, da bi mu kritje zagotavljala centralna banka in bi bil zasnovan tako, da bi zadovoljeval potrebe ljudi, ki ga uporabljajo. Zato bi bil netvegan. Poleg tega bi varoval zasebnost in zagotavljal varstvo podatkov. Centralne banke imajo nalogo, da vzdržujejo vrednost denarja, ne glede na to, ali je v fizični ali digitalni obliki.

Nasprotno je stabilnost in zanesljivost stabilnih kovancev v osnovi odvisna od subjekta, ki jih izdaja, ter od tega, kako verodostojna in izvršljiva je njegova zaveza, da bo skozi čas vzdrževal vrednost teh kovancev. Poleg tega zasebni izdajatelji lahko uporabljajo osebne podatke uporabnikov v komercialne namene.

Za kriptosredstva ne jamči noben jasno ugotovljiv subjekt, kar pomeni, da terjatev ni mogoče izterjati.

25. Koliko bi Eurosistem stal projekt digitalnega eura?

Vlaganje v digitalni euro je ključno za to, da bo naš denarni in plačilni sektor v digitalni dobi še naprej primeren za svoj namen.

Stroški digitalnega eura bodo odvisni od njegove končne zasnove ter od komponent in s tem povezanih storitev, ki bi jih bilo treba razviti. Nekatere od teh komponent, kot je poravnava plačil, bi bile razvite interno znotraj Eurosistema. Za druge, kot so storitve brez spletne povezave, smo v začetku tega leta objavili razpis za zbiranje prijav, da bi vzpostavili okvirne sporazume z zunanjimi ponudniki.

Eurosistem bi nosil stroške vzpostavitve sheme in infrastrukture digitalnega eura, enako kot za eurske bankovce. Enako kot pri bankovcih se pričakuje, da bi te stroške več kot odtehtali prihodki od izdajanja oz. seigniorage,^[1]čeprav bi bilo to na koncu odvisno predvsem od dejanske količine digitalnih eurov, ki bi jih imeli uporabniki. ECB si prizadeva omejiti stroške, zato želi v čim večji meri uporabiti obstoječo infrastrukturo, hkrati pa še vedno vzpostaviti digitalni euro, ki bo koristen za potrošnike in trgovce.

Kot javno dobro bi bil digitalni euro za potrošnike brezplačen, ko gre za osnovno uporabo, medtem ko bi bil za evropske trgovce stroškovno učinkovit. Eurosistem ne bi zaračunal provizij za transakcije z digitalnim eurom in od njih ne bi imel neposredne koristi.