Glavni poudarki

Bilanca stanja	Izguba tekočega leta
Bilanca stanja ECB se je leta 2025 skrčila za 37,3 milijarde EUR predvsem zaradi zmanjšanja vrednostnih papirjev za namene denarne politike, saj Eurosistem ni več ponovno investiral glavnice zapadlih vrednostnih papirjev v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev (APP) in izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP).	Izguba ECB je bila v letu 2025 precej manjša kot v letu 2024, kar je predvsem posledica zmanjšanja obrestnih odhodkov, ki izhajajo iz neto obveznosti v sistemu TARGET. Izguba za leto 2025 bo tako kot izguba iz prejšnjih dveh let ostala v bilanci stanja ECB in bo pokrita s prihodnjimi dobički.
Bilanca stanja	Dobiček/(izguba) tekočega leta
(v milijardah EUR)	(v milijonih EUR)

1 Poslovno poročilo

1.1 Namen poslovnega poročila ECB

Poslovno poročilo je sestavni del zaključnega računa ECB, njegov namen pa je bralcem ponuditi kontekstualne informacije v zvezi z računovodskimi izkazi.^{[1], [2]} Ker ECB svoje dejavnosti in operacije izvaja v podporo ciljem svojih politik, je treba finančni položaj in poslovni izid ECB obravnavati v povezavi z ukrepi teh politik.

Poslovno poročilo zato predstavlja glavne naloge in dejavnosti ECB ter njihov vpliv na računovodske izkaze. Poleg tega analizira glavna gibanja v bilanci stanja in izkazu poslovnega izida med letom ter vključuje informacije o neto kapitalu ECB.^[3] Opisuje tudi tveganja, pomembna za delovanje ECB, pri čemer daje informacije o specifičnih tveganjih, ki jim je izpostavljena ECB, ter predstavlja politike upravljanja tveganj, ki se uporabljajo za njihovo zmanjševanje.

1.2 Glavne naloge in dejavnosti

ECB je del Eurosistema, ki poleg ECB obsega še nacionalne centralne banke držav članic Evropske unije, katerih valuta je euro.^[4] Poglavitni cilj Eurosistema je ohranjati stabilnost cen. ECB svoje naloge opravlja tako, kot je opisano v Pogodbi o delovanju Evropske unije^[5] ter v Statutu Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (Statut ESCB)^[6] (slika 1). ECB svoje dejavnosti izvaja z namenom izpolnjevanja svojega mandata in ne z namenom ustvarjanja dobička.

Slika 1

Glavne naloge ECB

Skladno z načelom decentraliziranega izvajanja denarne politike v Eurosistemu se operacije denarne politike evidentirajo v računovodskih izkazih ECB in nacionalnih centralnih bank v euroobmočju. ECB nekaterih instrumentov, ki so vključeni v operativni okvir denarne politike Eurosistema, ne uporablja in zato ne vplivajo na računovodske izkaze ECB.^[7]

V tabeli 1 je pregled glavnih dejavnosti, ki jih ECB izvaja pri izpolnjevanju svojega mandata, skupaj z njihovim vplivom na računovodske izkaze ECB.

1.3 Finančna gibanja

1.3.1 Bilanca stanja

Do leta 2022 se je bilanca stanja ECB še naprej povečevala (graf 1), in sicer predvsem zaradi dokončnih nakupov vrednostnih papirjev s strani ECB v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev (APP) in izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP), ki so bili sestavni del izvajanja denarne politike Eurosistema.^[13] Povečanje v letu 2022 je bilo bolj zmerno, ker so se neto nakupi vrednostnih papirjev v okviru programa PEPP prenehali izvajati konec marca 2022, v okviru programa APP pa 1. julija 2022. Bilanca stanja se je skrčila tako v letu 2023 kot tudi v letu 2024, k čemur je prispevalo postopno zmanjševanje imetij v okviru programa APP zaradi le delnega ponovnega investiranja glavnice zapadlih vrednostnih papirjev med marcem in junijem 2023 ter zaradi popolnega prenehanja ponovnega investiranja z julijem 2023. K zmanjšanju bilance stanja ECB v letu 2024 je prispevalo tudi postopno zmanjševanje imetij vrednostnih papirjev v okviru programa PEPP zaradi samo delnega ponovnega investiranja glavnice v drugi polovici tega leta. Ponovno investiranje v okviru tega programa se je končalo ob koncu leta 2024.

V letu 2025 se je bilanca stanja ECB nadalje skrčila za 37,3 milijarde EUR na 603,3 milijarde EUR, k čemur je zopet prispevalo unovčenje vrednostnih papirjev v okviru programov APP in PEPP. Unovčenja so povzročila zmanjšanje vrednostnih papirjev v imetju za namene denarne politike, medtem ko je denarna poravnava teh transakcij prek sistema TARGET privedla do enakovrednega zmanjšanja obveznosti znotraj Eurosistema. To zmanjšanje so le deloma odtehtali denarni odlivi zaradi nižjih vlog pri ECB, kar je hkrati povzročilo tudi zmanjšanje drugih obveznosti.

Graf 1

Glavne komponente bilance stanja ECB

(v milijardah EUR)

Vrednostni papirji v eurih v imetju za namene denarne politike so ob koncu leta 2025 predstavljali 54% bilančne vsote ECB. V tej bilančni postavki ima ECB evidentirane vrednostne papirje, kupljene v okviru programa v zvezi s trgi vrednostnih papirjev (SMP), tretjega programa nakupa kritih obveznic (CBPP3), programa nakupa listinjenih vrednostnih papirjev (ABSPP), programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja (PSPP) in izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP). Vrednostni papirji, kupljeni v okviru teh programov, se vrednotijo po odplačni vrednosti ob upoštevanju oslabitve.

Na podlagi relevantnih sklepov Sveta ECB je Eurosistem z julijem 2023 prenehal ponovno investirati glavnico zapadlih vrednostnih papirjev v okviru programa APP, ob koncu leta 2024 pa tudi v okviru programa PEPP. Zaradi teh sklepov so se vrednostni papirji, ki jih ima ECB za namene denarne politike, zmanjševali postopno in predvidljivo. Skupno so se portfelji za namene denarne politike leta 2025 zmanjšali za 51,5 milijarde EUR na 325,3 milijarde EUR (graf 2). Program APP se je zmanjšal za 33,7 milijarde EUR na 186,5 milijarde EUR, pri čemer so se imetja v okviru programov PSPP, ABSPP in CBPP3 zmanjšala za 26,5 milijarde EUR, 4,0 milijarde EUR oziroma 3,1 milijarde EUR. Portfelj v okviru programa PEPP se je zmanjšal za 17,8 milijarde EUR na 138,6 milijarde EUR.

Graf 2

Vrednostni papirji v imetju za namene denarne politike

(v milijardah EUR)

Struktura zapadlosti vrednostnih papirjev, ki jih ima ECB v programu APP in programu PEPP, je bila ob koncu leta 2025 raznolika (graf 3).^[14]

Graf 3

Struktura zapadlosti v programu nakupa vrednostnih papirjev in izrednem programu nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji

Leta 2025 se je skupna eurska protivrednost deviznih rezerv ECB, ki obsegajo zlato, posebne pravice črpanja, ameriške dolarje, japonske jene in kitajske renminbije, povečala za 13,6 milijarde EUR na 116,8 milijarde EUR.

Eurska protivrednost zlata v imetju ECB se je leta 2025 povečala za 18,9 milijarde EUR na 59,8 milijarde EUR (graf 4), in sicer zaradi zvišanja tržne cene zlata, izražene v eurih. To povečanje je privedlo tudi do enakovrednega zvišanja vrednosti računov prevrednotenja zlata (glej razdelek 1.3.2 »Neto kapital«).

Graf 4

Imetja zlata in cena zlata

(lestvica na levi strani: milijarde EUR; lestvica na desni strani: EUR za unčo zlata)

Devizna imetja ECB v ameriških dolarjih, japonskih jenih in kitajskih renminbijih, izražena v eurih, so se leta 2025 zmanjšala za 4,8 milijarde EUR na 55,2 milijarde EUR (graf 5), in sicer predvsem zaradi depreciacije ameriškega dolarja in japonskega jena do eura.^[15] Depreciacija ameriškega dolarja se kaže tudi v nižjem stanju na računih prevrednotenja (glej razdelek 1.3.2 »Neto kapital«), medtem ko je depreciacija japonskega jena povzročila delni odpis zaradi tečajnih sprememb, ki je bil ob koncu leta pripoznan v izkazu poslovnega izida, saj so bili relevantni računi prevrednotenja v letu 2024 v celoti izčrpani (glej razdelek 1.3.3 »Izkaz poslovnega izida«). Kljub delnemu odpisu so se imetja japonskih jenov povečala zaradi standardnega portfeljskega prestrukturiranja, da bi se sestava deviznih rezerv ECB uskladila s ciljno razporeditvijo med valutami. Kot del prestrukturiranja je ECB v prvem četrtletju 2025 prodala manjši delež imetij v ameriških dolarjih in iztržek v celoti ponovno investirala v japonske jene.

Graf 5

Imetja v tuji valuti

(v milijardah EUR)

Ameriški dolar je še naprej glavna komponenta deviznih rezerv ECB, saj je ob koncu leta 2025 predstavljal 78% skupnih deviznih imetij.

ECB upravlja naložbe deviznih imetij s tristopenjskim pristopom. Prvič, upravljavci tveganj v ECB oblikujejo strateški referenčni portfelj, ki ga odobri Svet ECB. Drugič, upravljavci portfeljev v ECB oblikujejo taktični referenčni portfelj, ki ga odobri Izvršilni odbor. Tretjič, nacionalne centralne banke vsakodnevno decentralizirano izvajajo naložbene operacije.

Devizna imetja ECB se investirajo v vrednostne papirje, pogodbe o začasnem nakupu in vloge denarnega trga ali pa se držijo na tekočih računih (graf 6). Vrednostni papirji v tem portfelju se vrednotijo po tržnih cenah ob koncu leta.

Graf 6

Struktura deviznih naložb

(v milijardah EUR)

Namen deviznih imetij ECB je financirati morebitne posege na deviznem trgu. Zaradi tega se devizna imetja ECB upravljajo v skladu s tremi cilji (po pomembnosti): likvidnost, varnost in donosnost. Skoraj polovico tega portfelja zato sestavljajo predvsem vrednostni papirji s kratko zapadlostjo (graf 7).

Graf 7

Struktura zapadlosti vrednostnih papirjev v tuji valuti

Portfelj lastnih sredstev ECB večinoma sestavljajo naložbe vplačanega kapitala ter zneskov, ki se hranijo v splošnem rezervnem skladu in v rezervaciji za finančna tveganja.^[16] Vrednost tega portfelja se je povečala za 0,4 milijarde EUR na 23,1 milijarde EUR (graf 8), in sicer predvsem zaradi ponovnega investiranja obrestnih prihodkov od tega portfelja.

Graf 8

Portfelj lastnih sredstev

(v milijardah EUR)

V portfelju lastnih sredstev so skoraj izključno vrednostni papirji v eurih, ki se vrednotijo po tržnih cenah ob koncu leta. Leta 2025 so državni dolžniški vrednostni papirji predstavljali 73% celotnega portfelja.

Delež zelenih naložb v portfelju lastnih sredstev se je še naprej povečeval, in sicer z 28% ob koncu leta 2024 na 33% ob koncu leta 2025.^[17] ECB načrtuje, da bo ta delež v prihodnjih letih še naprej povečevala.^[18] V letih 2021 in 2022 so se nakupi zelenih obveznic na sekundarnem trgu dopolnjevali z naložbami v eurski investicijski sklad zelenih obveznic, namenjen centralnim bankam (EUR BISIP G2), ki ga je Banka za mednarodne poravnave vzpostavila januarja 2021. ECB je začela oktobra 2024 majhen delež lastnih sredstev vlagati v delniške indeksne investicijske sklade (ETF), ki sledijo referenčnim vrednostim, usklajenim s Pariškim sporazumom.^[19] S to diverzifikacijo se povečuje potencial portfelja lastnih sredstev ECB, da ustvarja donos, poleg tega pa se naložbe ECB dodatno usklajujejo z dinamiko razogljičenja, ki je skladna s cilji iz Pariškega sporazuma in evropskih podnebnih pravil.^[20]

Namen portfelja lastnih sredstev je ustvarjati prihodke, s katerimi se krijejo tisti stroški poslovanja ECB, ki niso povezani z izvajanjem nadzorniških nalog.^[21] Portfelj se investira v finančno premoženje v eurih ob upoštevanju limitov, ki jih določa okvir za obvladovanje tveganj. Zaradi tega je struktura zapadlosti v primerjavi s portfeljem deviznih rezerv bolj razpršena (graf 9).

Graf 9

Struktura zapadlosti vrednostnih papirjev v portfelju lastnih sredstev

Ob koncu leta 2025 je skupna vrednost eurobankovcev v obtoku, ki jih je izdal Eurosistem, znašala 1.619,5 milijarde EUR, kar je 2,0% več kot ob koncu leta 2024. ECB je dodeljen 8-odstotni delež skupne vrednosti eurobankovcev v obtoku, kar je ob koncu leta znašalo 129,6 milijarde EUR. Po zakonu imajo tako ECB kot nacionalne centralne banke euroobmočja pravico, da izdajajo eurobankovce. V praksi pa eurobankovce fizično izdajajo ali umikajo iz obtoka samo nacionalne centralne banke. ECB ima zato terjatve znotraj Eurosistema do nacionalnih centralnih bank v euroobmočju, ki so enake vrednosti bankovcev v obtoku, ki so ji dodeljeni.

Obveznosti ECB znotraj Eurosistema, ki obsegajo predvsem neto stanje nacionalnih centralnih bank euroobmočja v sistemu TARGET v razmerju do ECB in obveznosti ECB v zvezi z deviznimi rezervami, ki so jih nacionalne centralne banke euroobmočja ob vstopu v Eurosistem prenesle na ECB, so se leta 2025 zmanjšale za 34,6 milijarde EUR na 354,1 milijarde EUR.

Gibanje obveznosti znotraj Eurosistema določa predvsem gibanje neto obveznosti v sistemu TARGET. K spremembam neto obveznosti v sistemu TARGET v obdobju 2021–2025 so prispevali predvsem nakupi in unovčenja vrednostnih papirjev za namene denarne politike, ki se poravnajo prek računov v sistemu TARGET, ter spremembe v obveznostih do rezidentov in nerezidentov euroobmočja v eurih (graf 10). Leta 2025 se je neto obveznost ECB v sistemu TARGET zmanjšala za 34,6 milijarde EUR predvsem zaradi denarnih prilivov od unovčenja vrednostnih papirjev za namene denarne politike, ki so jih deloma odtehtali denarni odlivi, povezani z (i) zmanjšanjem obveznosti do nerezidentov euroobmočja v eurih in (ii) obrestnimi odhodki od neto obveznosti ECB v sistemu TARGET.

Graf 10

Neto stanje znotraj Eurosistema v sistemu TARGET, obveznosti do rezidentov in nerezidentov euroobmočja v eurih ter vrednostni papirji v imetju za namene denarne politike

(v milijardah EUR)

Leta 2025 so se druge obveznosti ECB zmanjšale za 16,1 milijarde EUR na 58,8 milijarde EUR, in sicer predvsem zaradi zmanjšanja obveznosti do nerezidentov euroobmočja v eurih zaradi nižjih vlog, ki jih je ECB sprejela v vlogi fiskalnega agenta.^[22]

1.3.2 Neto kapital

Neto kapital ECB obsega vplačani kapital, zneske v rezervaciji za finančna tveganja in v splošnem rezervnem skladu, račune prevrednotenja, akumulirane izgube iz prejšnjih let in dobiček ali izgubo tekočega leta.^[23],[24]

Ob koncu leta 2025 je neto kapital ECB znašal 60,9 milijarde EUR (graf 11 in tabela 2). To je bilo 11,0 milijarde EUR več kot ob koncu leta 2024 zaradi zvišanja računov prevrednotenja, kar je bilo predvsem posledica zvišanja tržne cene zlata, izražene v eurih, v letu 2025. Povečanje neto kapitala ECB je deloma odtehtala izguba leta 2025.

Graf 11

Neto kapital ECB

(v milijardah EUR)

Nerealizirani dobiček iz naslova zlata, tujih valut ter vrednostnih papirjev in drugih instrumentov, ki se cenovno prevrednotijo, se v izkazu poslovnega izida ne prizna kot prihodek, temveč se evidentira neposredno na računih prevrednotenja, ki so v bilanci stanja ECB prikazani na strani obveznosti. Stanja na teh računih je mogoče uporabiti za nevtraliziranje učinka prihodnjih neugodnih gibanj cen oziroma tečajev, zato krepijo odpornost ECB proti osnovnim tveganjem. Leta 2025 se je vrednost računov prevrednotenja zlata, tujih valut ter vrednostnih papirjev in drugih instrumentov povečala za 12,2 milijarde EUR na 62,5 milijarde EUR predvsem zaradi višjega stanja na računu prevrednotenja zlata, ker se je cena zlata, izražena v eurih, zvišala. Ta učinek je deloma izravnalo zmanjšanje stanja na računu prevrednotenja tujih valut, zlasti ameriškega dolarja, in sicer zaradi njihove depreciacije do eura (graf 12).

Graf 12

Glavni devizni tečaji in cena zlata v obdobju 2021–2025

(odstotne spremembe glede na leto 2021; podatki ob koncu leta)

Zaradi izpostavljenosti finančnim tveganjem (glej razdelek 1.4.1 »Finančna tveganja«) lahko ECB oblikuje rezervacijo za finančna tveganja, ki jo v meri, ki je po mnenju Sveta ECB potrebna, lahko uporabi za pokritje izgub, ki nastanejo zaradi takšne izpostavljenosti. Od konca leta 2023 je ta rezervacija enaka nič, ker je bila v celoti sproščena za pokritje izgub ECB, ki so nastale v letih 2022 in 2023. V kontekstu letnega preverjanja velikosti te rezervacije se lahko Svet ECB odloči, da jo bo ponovno napolnil, ko bo ECB zopet ustvarjala dobičke in pokrila akumulirane izgube, prenesene iz preteklih let.

Izguba tekočega leta v ECB je znašala 1,3 milijarde EUR (glej razdelek 1.3.3 »Izkaz poslovnega izida«). Tako kot v prejšnjih dveh letih je Svet ECB sklenil, da se izguba prenese v bilanco stanja ECB in pokrije s prihodnjimi dobički.

1.3.3 Izkaz poslovnega izida

V celotnem predhodnem štiriletnem obdobju (graf 13) se je rezultat ECB medletno zmanjševal. V letih 2022 in 2023 je bilo znižanje rezultata ECB predvsem posledica uresničitve obrestnega tveganja, saj so se zaradi zvišanja obrestnih mer v euroobmočju takoj povečali obrestni odhodki, ki jih je ECB imela od neto obveznosti v sistemu TARGET – ta je bila obrestovana po obrestni meri za operacije glavnega refinanciranja.^[25] Obenem se prihodki od aktive ECB niso povečali v enakem obsegu in z enako dinamiko. To se je nadaljevalo tudi v letu 2024, in to kljub rezom ključnih obrestnih mer, ki so se začeli junija tega leta, saj so bili obrestni odhodki od neto obveznosti v sistemu TARGET v povprečju še vedno višji kot obrestni prihodki od aktive. Leta 2025 je bil rezultat ECB – sicer še vedno izguba – precej boljši kot leta 2024, saj se je razlika med obrestnimi merami na obrestonosno aktivo in obrestnimi merami na pasivo zmanjšala, in sicer predvsem zaradi nižje povprečne stopnje obrestovanja neto obveznosti v sistemu TARGET, zlasti po nadaljnjih rezih obrestnih mer denarne politike (glej razdelek 1.4.1 »Finančna tveganja«).

Izgube ECB od leta 2022 – pred tem je bilo zabeleženo dolgo obdobje znatnih dobičkov – odražajo vlogo in nujne ukrepe Eurosistema na področju denarne politike pri izpolnjevanju primarnega mandata, tj. ohranjanja cenovne stabilnosti. Poleg tega so ukrepi denarne politike, kot so programi nakupa vrednostnih papirjev, prispevali k izboljšanju gospodarskih rezultatov. Do leta 2022 se je bilanca stanja ECB precej povečala, k čemur so prispevali predvsem nakupi v okviru programov dokončnih nakupov vrednostnih papirjev. Na strani sredstev ima večina vrednostnih papirjev za namene denarne politike, ki so trenutno v imetju, dolgo zapadlost in fiksni kupon ter je bila kupljena v obdobju, ko so bile obrestne mere zelo nizke ali enake nič. Na ta sredstva spremembe v ključnih obrestnih merah ECB ne vplivajo takoj in še naprej ustvarjajo razmeroma nizke obrestne prihodke. Hkrati se je zaradi denarne poravnave omenjenih nakupov prek sistema TARGET povečala neto obveznost ECB v sistemu TARGET, ki je občutljiva na spremembe ključnih obrestnih mer ECB. Od leta 2023 je postopno zmanjševanje imetij vrednostnih papirjev za namene denarne politike zaradi prenehanja ponovnega investiranja privedlo do odgovarjajočega zmanjšanja neto obveznosti v sistemu TARGET, zaradi česar se je zmanjšalo obrestno tveganje (glej razdelek 1.4.1 »Finančna tveganja«).

Po pričakovanjih bo ECB v letu 2026 ali letu zatem ponovno beležila dobiček, vendar bo to odvisno od prihodnje ravni ključnih obrestnih mer ECB in deviznih tečajev ter od velikosti in sestave bilance stanja ECB.

V vsakem primeru finančno moč ECB utrjujejo njen kapital in obsežni računi prevrednotenja, ki so ob koncu leta 2025 skupaj znašali 71,4 milijarde EUR (glej razdelek 1.3.2 »Neto kapital«), ne glede na morebitne izgube pa ECB ostaja popolnoma sposobna izpolnjevati svoj primarni mandat, da ohranja cenovno stabilnost.^[26]

Graf 13

Glavne komponente izkaza poslovnega izida ECB

(v milijonih EUR)

V letu 2025 je izguba ECB tekočega leta znašala 1.254 milijonov EUR, ki je bila veliko nižja od izgube leta 2024 zaradi precejšnjega zmanjšanja neto obrestnih odhodkov (graf 14).

Graf 14

Gonilni dejavniki dobička/(izgube) ECB v letih 2024 in 2025

(v milijonih EUR)

Neto obrestni odhodki ECB so leta 2025 znašali 178 milijonov EUR, potem ko so leta 2024 znašali 6.983 milijonov EUR (graf 15). Glavna komponenta so bili še naprej precejšnji obrestni odhodki od neto obveznosti ECB v sistemu TARGET, ki so več kot odtehtali obrestne prihodke od (i) vrednostnih papirjev za namene denarne politike, (ii) terjatev ECB v povezavi z razdelitvijo eurobankovcev znotraj Eurosistema in (iii) deviznih rezerv.

Graf 15

Neto obrestni prihodki/(odhodki)

(v milijonih EUR)

Neto obrestni prihodki od vrednostnih papirjev v imetju za namene denarne politike so se v letu 2025 le rahlo zmanjšali, in sicer za 36 milijonov EUR na 3.814 milijonov EUR (graf 16) predvsem zaradi nižjih obrestnih prihodkov od imetij v okviru programa PEPP (CBPP3, ABSPP in PSPP). Neto obrestni prihodki od imetij v okviru programa APP so se zmanjšali za 301 milijon EUR na 2.318 milijonov EUR, kar je bilo predvsem posledica nižjih obrestnih prihodkov od imetij v okviru programa ABSPP, ki so se zmanjšali za 281 milijonov EUR na 137 milijonov EUR zaradi precejšnjega zmanjšanja imetij po odplačilu vrednostnih papirjev. Obrestni prihodki od vrednostnih papirjev v okviru programa PSPP so znašali 2.022 milijonov EUR, kar je skoraj enako kot leta 2024, saj so bili vrednostni papirji v tem portfelju večinoma pridobljeni z nizko donosnostjo, zato njihova zapadlost ni veliko vplivala na omenjene obrestne prihodke. Nasprotno so se neto obrestni prihodki od vrednostnih papirjev v okviru programa PEPP povečali za 275 milijonov EUR na 1.481 milijonov EUR, s čimer so skoraj v celoti odtehtali upad prihodkov od drugih portfeljev za namene denarne politike, izhajali pa so predvsem iz nižjih odhodkov za amortizacijo premij na vrednostne papirje javnega sektorja.

Graf 16

Neto obrestni prihodki/(odhodki) od vrednostnih papirjev v imetju za namene denarne politike

(v milijonih EUR)

Neto obrestni prihodki od deviznih rezerv so se zmanjšali za 449 milijonov EUR na 2.089 milijonov EUR predvsem zaradi nižjih obrestnih prihodkov od vrednostnih papirjev v ameriških dolarjih.

Obrestni prihodki od eurobankovcev, dodeljenih ECB, so se leta 2025 zmanjšali za 2.332 milijonov EUR na 2.900 milijonov EUR, medtem ko so se obrestni odhodki od obrestovanja terjatev nacionalnih centralnih bank v zvezi s prenesenimi deviznimi rezervami zmanjšali za 659 milijonov EUR na 790 milijonov EUR. V obeh primerih je bilo zmanjšanje posledica nižje povprečne stopnje obrestovanja (2,3% v letu 2025 v primerjavi s 4,1% v letu 2024), potem ko so se ključne obrestne mere ECB znižale in, v manjši meri, ker se je kot podlaga za obrestovanje namesto obrestne mere za operacije glavnega refinanciranja uporabljala obrestna mera za odprto ponudbo mejnega depozita.

Večinoma iz istega razloga so se neto obrestni odhodki od stanj v sistemu TARGET v breme/v dobro nacionalnih centralnih bank v letu 2025 zmanjšali za 7.968 milijonov EUR na 7.706 milijonov EUR. K zmanjšanju so prispevala tudi nižja stanja v sistemu TARGET, ki so bila predvsem posledica zapadlosti vrednostnih papirjev v imetju za namene denarne politike.

Neto drugi obrestni odhodki so se v letu 2025 zmanjšali za 994 milijonov EUR na 485 milijonov EUR. To je bilo predvsem posledica nižjih obrestnih odhodkov od (i) vlog, ki jih ECB sprejema v vlogi fiskalnega agenta, (ii) stanj podsistemov v euroobmočju in (iii) denarnih sredstev, prejetih kot zavarovanje v transakcijah posojanja vrednostnih papirjev, in sicer zaradi nižjih povprečnih stopenj obrestovanja v letu 2025 in nižjih povprečnih stanj pri teh treh postavkah. Te spremembe so deloma izravnali nižji obrestni prihodki od portfelja lastnih sredstev predvsem zaradi nižje amortizacije diskontiranih obveznic.

Neto realizirani dobiček iz finančnih operacij je leta 2025 znašal 950 milijonov EUR, v primerjavi z izgubo v višini 17 milijonov EUR v letu 2024 (graf 17). To je mogoče večinoma pripisati realiziranim pozitivnim tečajnim razlikam zaradi standardnega prestrukturiranja sestave deviznih rezerv ECB v prvem četrtletju 2025, da bi se uskladila s ciljno razporeditvijo med valutami. Iztržek od prodaje manjšega deleža imetij v ameriških dolarjih je bil v celoti ponovno investiran v japonske jene (graf 18).

K skupnemu rezultatu je prispeval tudi neto realizirani dobiček iz cenovnih sprememb od prodaje vrednostnih papirjev v ameriških dolarjih, saj je na njihovo tržno ceno pozitivno vplivalo znižanje ameriške donosnosti med letom (graf 19).

Graf 17

Realizirani dobiček/(izguba) iz finančnih operacij

(v milijonih EUR)

Graf 18

Četrtletni realizirani dobiček/(izguba) iz finančnih operacij v letih 2024 in 2025

(v milijonih EUR)

Graf 19

Donosnost 2-letnih državnih obveznic v ZDA, na Japonskem in Kitajskem

(v odstotkih na leto; podatki ob koncu meseca)

Nerealizirana izguba iz prevrednotenja je v izkazu poslovnega izida ECB prikazana kot delni odpis ob koncu leta. Leta 2025 so delni odpisi znašali 1.446 milijonov EUR (graf 20). Zaradi depreciacije tujih valut do eura na raven deviznega tečaja, ki je pod nabavno vrednostjo, so nerealizirane negativne tečajne razlike znašale 1.316 milijonov EUR. Zlasti japonski jen je medletno depreciiral za 13%, zaradi česar je delni odpis imetij v tej valuti znašal 1.229 milijonov EUR. Zaradi znižanja tržne vrednosti številnih vrednostnih papirjev, predvsem v portfeljih lastnih sredstev in japonskih jenov, je prišlo tudi do nerealiziranih izgub iz cenovnih sprememb v višini 130 milijonov EUR.

Graf 20

Delni odpisi finančnih sredstev in pozicij

(v milijonih EUR)

Skupni stroški poslovanja ECB, vključno z amortizacijo in storitvami tiskanja bankovcev, so se zmanjšali za 42 milijonov EUR na 1.428 milijonov EUR (graf 21). To je bilo večinoma posledica nižjih stroškov dela, povezanih s pozaposlitvenimi in drugimi dolgoročnimi zaslužki, predvsem zato, ker so bila leta 2024 spremenjena pravila, ki urejajo pokojninska načrta ECB, s tem povezani enkratni stroški pa so bili v celoti priznani v izkazu poslovnega izida za to leto.

Izdatki v zvezi z bančnim nadzorom se v celoti povrnejo z nadomestili za nadzor, ki se letno zaračunavajo nadzorovanim subjektom. Na podlagi dejanskih izdatkov, ki jih je imela ECB pri izvajanju nalog bančnega nadzora, je prihodek od nadomestil za nadzor v letu 2025 znašal 690 milijonov EUR.^[27]

Graf 21

Stroški poslovanja in prihodki od nadomestil za nadzor

(v milijonih EUR)

1.4 Upravljanje tveganj

Upravljanje tveganj je ključni del dejavnosti ECB, izvaja pa se s stalnim (i) ugotavljanjem in ocenjevanjem tveganj, (ii) preverjanjem strategije in politik na področju tveganj, (iii) izvajanjem ukrepov za zmanjševanje tveganj ter s (iv) spremljanjem in poročanjem o tveganjih – vse to pa temelji na učinkovitih metodologijah, postopkih in sistemih (slika 2).

Slika 2

Cikel upravljanja tveganj

Tveganja so skupaj z njihovimi viri in veljavnimi okviri za njihovo obvladovanje podrobneje predstavljena v spodnjih razdelkih.

1.4.1 Finančna tveganja

Izvršilni odbor predlaga politike in postopke, ki zagotavljajo ustrezno raven zaščite pred finančnimi tveganji, ki jim je ECB izpostavljena. Odbor za upravljanje tveganj (RMC), v katerem so strokovnjaki iz centralnih bank Eurosistema, prispeva k spremljanju, merjenju in poročanju o finančnih tveganjih, povezanih z Eurosistemovo bilanco stanja, ter opredeljuje in preverja s tem povezane metodologije in okvire. Odbor tako pomaga organom odločanja pri zagotavljanju ustrezne ravni zaščite Eurosistema.

Finančna tveganja izhajajo iz operacij ECB in s tem povezanih izpostavljenosti. Okviri za obvladovanje tveganj in limiti tveganj, s pomočjo katerih ECB upravlja svoj profil tveganosti, se glede na vrsto operacij razlikujejo med seboj, kar je odvisno od namena ali naložbenih ciljev različnih portfeljev in od tveganj, ki so značilna za osnovne instrumente.

ECB za spremljanje in ocenjevanje tveganj uporablja več tehnik ocenjevanja tveganj, ki so jih razvili strokovnjaki ECB. Te tehnike temeljijo na skupnem okviru simulacije tržnih in kreditnih tveganj. Osrednji modelski koncepti, tehnike in predpostavke, na katerih temeljijo merila tveganj, se opirajo na panožne standarde in razpoložljive tržne podatke. Tveganja se običajno kvantificirajo kot pričakovani primanjkljaj (ES), ocenjen pri 99-odstotni stopnji zaupanja v obdobju enega leta.^[28] Za izračun tveganj se uporabljata dva pristopa: (i) računovodski pristop, ki se osredotoča na vpliv na izkaz poslovnega izida ECB, pri čemer se izgube najprej pokrijejo z ustreznimi računi prevrednotenja, ter (ii) finančni pristop, ki se osredotoča na vpliv finančnih izgub na skupni neto kapital ECB, pri izračunu tveganj pa se računi prevrednotenja ne obravnavajo kot blažilnik. ECB izračunava tudi druga merila tveganj pri različnih stopnjah zaupanja, izvaja analize občutljivosti in stresnih scenarijev ter pripravlja dolgoročnejše projekcije izpostavljenosti in dobička, s čimer vzdržuje celovito sliko tveganj.^[29]

Med letom so se skupna tveganja ECB rahlo zmanjšala. Merjeno po računovodskem pristopu kot pričakovani primanjkljaj pri 99-odstotni stopnji zaupanja v obdobju enega leta, so skupna finančna tveganja v bilanci stanja ECB ob koncu leta 2025 znašala 15,2 milijarde EUR, kar je nekoliko manj, kot so bila ocenjena tveganja ob koncu leta 2024 (graf 22). Upad tveganja, ki izhaja iz zmanjšanja imetij vrednostnih papirjev javnega sektorja v okviru programov APP in PEPP, so večinoma odtehtala povečana tveganja, povezana z deviznimi rezervami ECB in portfeljem lastnih sredstev v eurih.

Graf 22

Skupna finančna tveganja (ES 99% po računovodskem pristopu)

(v milijardah EUR)

Kreditno tveganje izhaja iz portfeljev ECB za namene denarne politike, iz portfelja lastnih sredstev v eurih in iz imetij deviznih rezerv. Dolžniški vrednostni papirji v imetju za namene denarne politike se sicer vrednotijo po odplačni vrednosti ob upoštevanju oslabitve, zato ob odsotnosti prodaje niso izpostavljeni cenovnim spremembam zaradi spremembe bonitete, vendar so še vedno izpostavljeni kreditnemu tveganju zaradi neplačila. Lastna sredstva v eurih in devizne rezerve se vrednotijo po tržnih cenah, zato so izpostavljeni tveganju spremembe bonitete in kreditnemu tveganju zaradi neplačila. Kreditno tveganje se je v primerjavi z letom 2024 zmanjšalo, saj se je obseg vrednostnih papirjev v imetju za namene denarne politike zmanjšal.

Kreditno tveganje se zmanjšuje predvsem z uporabo kriterijev primernosti, postopkov skrbnega pregleda in limitov, ki se od portfelja do portfelja razlikujejo.

Valutno tveganje in blagovno tveganje izhajata iz imetij ECB v tujih valutah in zlatu. Valutno tveganje se je v primerjavi z letom 2024 povečalo.

Glede na vlogo, ki jo imata ti dve vrsti premoženja v denarni politiki, se ECB ne skuša zaščititi pred valutnim in blagovnim tveganjem. Omenjena tveganja namesto tega zmanjšuje z vzdrževanjem računov prevrednotenja in z diverzificiranjem imetij po različnih valutah in zlatu.

Majhen delež portfelja lastnih sredstev ECB v eurih je naložen v delniške indeksne investicijske sklade (ETF), ki sledijo referenčnim vrednostim, usklajenim s Pariškim sporazumom, kar povzroča tveganje spremembe cen delnic.

Zaradi majhne alokacije je tveganje spremembe cen delnic v ECB dokaj majhno. Zmanjšuje se z diverzifikacijo in veljavnimi računi prevrednotenja.

Imetja deviznih rezerv ECB in njen portfelj lastnih sredstev v eurih so naloženi predvsem v vrednostne papirje s fiksno donosnostjo ter so izpostavljeni obrestnemu tveganju zaradi vrednotenja po tekočih tržnih cenah, saj se ti instrumenti vrednotijo po tržnih cenah. Skoraj polovica deviznih rezerv ECB je naložena v finančno premoženje z razmeroma kratko zapadlostjo (glej graf 7 v razdelku 1.3.1 »Bilanca stanja«), medtem ko ima finančno premoženje v portfelju lastnih sredstev na splošno daljše zapadlosti (glej graf 9 v razdelku 1.3.1 »Bilanca stanja«). Obrestno tveganje v portfelju lastnih sredstev ECB, merjeno po računovodskem pristopu, se je v primerjavi z letom 2024 povečalo.

ECB zmanjšuje obrestno tveganje zaradi vrednotenja po tekočih tržnih cenah s politikami razporejanja naložb in z računi prevrednotenja.

ECB je izpostavljena tudi obrestnemu tveganju, ki izhaja iz neskladja med obrestnimi prihodki od sredstev in obrestnimi odhodki od obveznosti, kar vpliva na neto obrestne prihodke. To tveganje ni neposredno povezano s posameznimi portfelji, ampak s strukturo celotne bilance stanja ECB, predvsem z obstojem neskladja v ročnosti in donosnosti med sredstvi in obveznostmi. Obrestno tveganje se je leta 2025 zmanjšalo, kar je posledica zmanjšanja obveznosti ECB, potem ko so se imetja vrednostnih papirjev v okviru programa APP in programa PEPP zmanjšala. Poleg merjenja v okviru pričakovanega primanjkljaja pri 99-odstotni stopnji zaupanja v obdobju enega leta se to tveganje spremlja tudi s projekcijami dobičkonosnosti ECB v srednjeročnem do dolgoročnem obdobju.

To tveganje se upravlja s politikami razporejanja naložb, dodatno pa se zmanjšuje tudi z obstojem neobrestovanih obveznosti v bilanci stanja ECB.

Z uresničitvijo obrestnega tveganja so od leta 2022 nastajale izgube, ECB pa je v letu 2025 še vedno beležila neto obrestne odhodke. Neto obrestni odhodki so bili v primerjavi s prejšnjima dvema letoma precej nižji, predvsem zaradi zniževanja obrestne mere za odprto ponudbo mejnega depozita, ki je od 1. januarja 2025 glavna stopnja obrestovanja obveznosti. Čeprav se pričakuje, da bo ECB v bližnji prihodnosti začela beležiti neto obrestne prihodke, ni mogoče izključiti možnosti nadaljnjih obrestnih izgub v prihodnjih letih, glede na prej omenjeno neskladje v zapadlosti in donosnosti med sredstvi in obveznostmi.

Tveganja, povezana s podnebnimi spremembami, se postopoma vključujejo v okvir ECB za upravljanje tveganj. Eurosistem je leta 2022 izvedel prvi podnebni stresni test v Eurosistemovi bilanci stanja, ki je omogočil začetno oceno vpliva tega tveganja na bilanco stanja ECB.^[30] Naslednji podnebni stresni test je bil izveden leta 2024, podnebno stresno testiranje pa se bo še naprej redno izvajalo tudi v prihodnjih letih.^[31]

1.4.2 Operativno tveganje

Upravljanje operativnih tveganj je sestavni del strukture vodenja in procesov upravljanja v ECB.^[32] Za politiko in okvir upravljanja operativnih tveganj je odgovoren Izvršilni odbor, ki ju tudi odobri, Odbor za operativna tveganja pa podpira Izvršilni odbor pri izvajanju vloge na področju pregleda nad upravljanjem operativnih tveganj.^[33]

Glavni cilj okvira ECB za upravljanje operativnih tveganj je prispevati k temu, da bo ECB dosegla svoje poslanstvo in cilje, ter obenem zaščititi njen ugled in premoženje pred izgubo, zlorabo ali poškodbo. Okvir upravljanja operativnih tveganj določa, da je vsako poslovno področje samo odgovorno za ugotavljanje in ocenjevanje svojih operativnih tveganj, za odzivanje nanje, poročanje o njih ter za spremljanje tovrstnih tveganj, incidentov in kontrol. Ob tem daje politika dovoljenih ravni tveganj v ECB usmeritve glede strategije odzivanja na tveganja ter glede postopkov sprejemanja tveganj. Povezana je z matriko tveganj (razsežnosti pet krat pet), ki temelji na lestvici za razvrščanje posledic in verjetnosti tveganj, pri čemer se uporabljajo kvantitativni in kvalitativni kriteriji.

Okolje, v katerem deluje ECB, je izpostavljeno vse bolj kompleksnim in medsebojno povezanim grožnjam, med katerimi so geopolitična tveganja, kibernetske grožnje in trajnostni izzivi. Vsakodnevne dejavnosti ECB spremlja cela vrsta operativnih tveganj. Med glavnimi problematičnimi področji v ECB je širok spekter nefinančnih tveganj, ki izhajajo iz ravnanja zaposlenih, sistemov, procesov, razmerij s tretjimi osebami in zunanjih dogodkov. Zato je ECB vzpostavila postopke, ki omogočajo stalno in učinkovito upravljanje operativnih tveganj ter vključevanje informacij o tveganjih v postopke odločanja. Poleg tega se ECB še naprej osredotoča tudi na krepitev svoje odpornosti, pri čemer zavzema širši pogled na tveganja in priložnosti s celostne perspektive, vključno s trajnostnimi vidiki. Vzpostavljene so bile strukture odzivanja in načrti ravnanja v nepredvidljivih okoliščinah, ki zagotavljajo kontinuiteto kritičnih poslovnih funkcij v primeru kakršnihkoli motenj ali kriz.

1.4.3 Tveganje v zvezi z ravnanjem zaposlenih

ECB ima posebno Službo za skladnost s predpisi in upravljanje, ki kot ključna funkcija upravljanja tveganj krepi okvir upravljanja in vodenja ECB, da bi se tveganje v zvezi z ravnanjem zaposlenih ustrezno obravnavalo.^[34] Namen službe je podpirati Izvršilni odbor pri varovanju integritete in ugleda ECB, spodbujati etične standarde pri ravnanju zaposlenih ter okrepiti demokratično odgovornost in transparentnost ECB. Neodvisni Odbor ECB za poklicno etiko daje visokim uradnikom ECB nasvete in usmeritve o vprašanjih integritete in ravnanja ter podpira Svet ECB pri ustreznem in koherentnem upravljanju tveganj na izvršni ravni. Na ravni Eurosistema in enotnega mehanizma nadzora deluje Odbor za poklicno etiko in skladnost poslovanja, ki si prizadeva za koherentno izvajanje okvirov, ki urejajo ravnanje zaposlenih v nacionalnih centralnih bankah in pristojnih nacionalnih organih.

2 Računovodski izkazi ECB

2.1 Bilanca stanja na dan 31. decembra 2025

2.2 Izkaz poslovnega izida za leto, ki se je končalo 31. decembra 2025

Frankfurt na Majni, 17. februar 2026
Evropska centralna banka

Christine Lagarde
Predsednica

2.3 Računovodske usmeritve

Oblika in predstavitev računovodskih izkazov

Letni računovodski izkazi ECB so bili pripravljeni v skladu z naslednjimi računovodskimi usmeritvami,^[35] ki po mnenju Sveta ECB zagotavljajo pošteno predstavitev računovodskih izkazov, hkrati pa so primerne za naravo dejavnosti centralne banke.

Računovodska načela

Uporabljena so bila naslednja računovodska načela: ekonomska realnost in preglednost, previdnost, pomembnost, doslednost in primerljivost, načelo upoštevanja nastanka poslovnega dogodka, načelo časovne neomejenosti delovanja in priznavanje dogodkov po datumu bilance stanja.

Priznavanje sredstev in obveznosti

Sredstvo ali obveznost se v bilanci stanja prizna samo, če je verjetno, da bo prihodnja ekonomska korist, povezana s sredstvom ali obveznostjo, pritekala v ECB ali iz nje odtekala, če so bila vsa tveganja in koristi v zvezi s sredstvom ali obveznostjo v bistvenem delu prenesena na ECB ter če je nabavno vrednost ali vrednost sredstva ali znesek obveznosti mogoče zanesljivo izmeriti.

Računovodska izhodišča

Računovodski izkazi so bili pripravljeni na podlagi izvirne vrednosti, kot je bila spremenjena zaradi upoštevanja tržne vrednosti tržnih vrednostnih papirjev (razen dolžniških vrednostnih papirjev, ki so trenutno v imetju za namene denarne politike), zlata ter vseh drugih bilančnih in zabilančnih sredstev in obveznosti v tuji valuti.

Transakcije s finančnimi sredstvi in obveznostmi se v računovodskih izkazih evidentirajo na podlagi datuma poravnave.

Z izjemo promptnih transakcij z vrednostnimi papirji se transakcije s finančnimi instrumenti v tuji valuti evidentirajo na zabilančnih računih na datum sklenitve posla. Na datum poravnave se zabilančne knjižbe stornirajo, transakcije pa se knjižijo v bilanco stanja. Nakupi in prodaje tujih valut vplivajo na neto valutno pozicijo na datum sklenitve posla, ko se izračunajo tudi realizirani rezultati, ki izhajajo iz prodaj. Natečene obresti, premije in diskonti v zvezi s finančnimi instrumenti v tuji valuti se izračunajo in evidentirajo dnevno ter dnevno vplivajo tudi na valutno pozicijo.

Zlato ter sredstva in obveznosti v tuji valuti

Sredstva in obveznosti v tuji valuti se preračunajo v eure po deviznem tečaju, ki je veljal na datum bilance stanja. Prihodki in odhodki se preračunajo po deviznem tečaju, ki je veljal na datum evidentiranja. Prevrednotenje sredstev in obveznosti v tuji valuti, vključno z bilančnimi in zabilančnimi instrumenti, se izvaja za vsako valuto posebej.

Pri sredstvih in obveznostih v tuji valuti se prevrednotenje zaradi spremembe tržne cene obravnava ločeno od prevrednotenja zaradi spremembe deviznega tečaja.

Zlato se vrednoti po tržni ceni, veljavni na datum bilance stanja. Prevrednotenje zaradi spremembe tržne cene in zaradi spremembe deviznega tečaja se ne obravnava ločeno. Namesto tega se zlato vrednoti le enkrat na podlagi cene za unčo zlata v eurih, ki je bila za leto, končano 31. decembra 2025, določena na podlagi tečaja EUR/USD na dan 31. decembra 2025.

Posebna pravica črpanja (SDR) je opredeljena kot košarica valut, njena vrednost pa je določena kot ponderirana vsota deviznih tečajev petih glavnih valut (ameriškega dolarja, eura, kitajskega renminbija, japonskega jena in britanskega funta). Posebne pravice črpanja, ki so v imetju ECB, so bile preračunane v eure na podlagi tečaja EUR/SDR na dan 31. decembra 2025.

Vrednostni papirji

Vrednostni papirji v imetju za namene denarne politike
Dolžniški vrednostni papirji, ki so trenutno v imetju za namene denarne politike, se obračunavajo po odplačni vrednosti ob upoštevanju oslabitve.

Drugi vrednostni papirji
Tržni vrednostni papirji (razen dolžniških vrednostnih papirjev, ki so trenutno v imetju za namene denarne politike) in podobna sredstva se vrednotijo po srednjih tržnih cenah ali na podlagi ustrezne krivulje donosnosti na datum bilance stanja, in sicer vsak vrednostni papir posebej. Opcije, vgrajene v vrednostne papirje, za namene vrednotenja niso ločene. Za leto, ki se je končalo 31. decembra 2025, so bile uporabljene srednje tržne cene, ki so veljale na dan 30. decembra 2025.

Tržni vzajemni skladi se prevrednotijo na neto osnovi na ravni sklada, pri čemer se uporabi neto vrednost sredstev. Pobotanje med nerealiziranimi dobički in izgubami različnih vzajemnih skladov se ne izvaja.

Nelikvidne delnice in vsi ostali lastniški vrednostni papirji, ki so v imetju kot trajne naložbe, se vrednotijo po nabavni vrednosti ob upoštevanju oslabitve.

Priznavanje prihodkov

Prihodki in odhodki se priznajo v obdobju, v katerem so nastali.^[36] Realizirani dobiček in realizirana izguba iz prodaje tujih valut, zlata in vrednostnih papirjev se zabeležita v izkazu poslovnega izida. Realizirani dobiček in realizirana izguba se izračunata na podlagi povprečne nabavne vrednosti posameznega sredstva.

Nerealizirani dobiček se ne prizna kot prihodek, ampak se evidentira neposredno na računu prevrednotenja.

Nerealizirana izguba se zabeleži v izkazu poslovnega izida, če ob koncu leta presega predhodne prihodke iz prevrednotenja, akumulirane na ustreznem računu prevrednotenja. Nerealizirana izguba iz kateregakoli vrednostnega papirja, valute ali zlata se ne pobota z nerealiziranim dobičkom iz drugih vrednostnih papirjev, valut ali zlata. V primeru takšne nerealizirane izgube iz katerekoli postavke, zabeležene v izkazu poslovnega izida, se povprečna nabavna vrednost te postavke zmanjša na devizni tečaj ali tržno ceno ob koncu leta.

Izguba zaradi oslabitve se zabeleži v izkazu poslovnega izida in se v naslednjem letu ne stornira, razen če se oslabitev zmanjša in je zmanjšanje povezano z merljivim dogodkom, ki se je zgodil potem, ko je bila oslabitev prvič zabeležena.

Premije ali diskonti za vrednostne papirje se amortizirajo med preostalim obdobjem do zapadlosti vrednostnih papirjev.

Povratne transakcije

Povratne transakcije so operacije, s katerimi ECB kupi ali proda vrednostne papirje s pogodbo o začasni prodaji.

Po pogodbi o začasni prodaji se vrednostni papirji prodajo za gotovino ob sočasnem dogovoru o njihovem odkupu od nasprotne stranke za dogovorjeno ceno na datum v prihodnosti. Pogodbe o začasni prodaji se evidentirajo kot prejete zavarovane vloge na strani obveznosti v bilanci stanja. Vrednostni papirji, prodani v okviru takšnih pogodb, ostanejo v bilanci stanja ECB.

Po pogodbi o začasnem nakupu se vrednostni papirji kupijo za gotovino ob sočasnem dogovoru o njihovi ponovni prodaji nasprotni stranki za dogovorjeno ceno na datum v prihodnosti. Pogodbe o začasnem nakupu se evidentirajo kot dana zavarovana posojila na strani sredstev v bilanci stanja, vendar se ne vključijo v imetja vrednostnih papirjev ECB.

Povratne transakcije (vključno s transakcijami posojanja vrednostnih papirjev), opravljene v okviru programa, ki ga izvajajo specializirane institucije, se v bilanci stanja evidentirajo samo, če je bilo zavarovanje dano v obliki gotovine in ta ostane neinvestirana.

Zabilančni instrumenti

Valutni instrumenti, ki zajemajo terminske transakcije v tuji valuti, terminske dele valutnih zamenjav in druge valutne instrumente, pri katerih se ena valuta zamenja za drugo na določen datum v prihodnosti, so vključeni v neto valutno pozicijo zaradi izračuna povprečne nabavne vrednosti ter pozitivnih in negativnih tečajnih razlik.

Obrestni instrumenti se prevrednotijo po posameznih postavkah. Dnevne spremembe gibljivih kritij nedospelih terminskih pogodb na obrestno mero se evidentirajo v izkazu poslovnega izida.

Vrednotenje terminskih transakcij z vrednostnimi papirji se izvaja po splošno sprejetih metodah vrednotenja z uporabo tržnih cen ter diskontnih faktorjev od datuma poravnave do datuma vrednotenja.

Osnovna sredstva

Osnovna sredstva, vključno z neopredmetenimi osnovnimi sredstvi, vendar brez zemljišč in umetniških del, se vrednotijo po amortizirani nabavni vrednosti. Zemljišča in umetniška dela se vrednotijo po nabavni vrednosti. Glavna stavba ECB se vrednoti po amortizirani nabavni vrednosti z upoštevanjem oslabitve. Pri amortizaciji glavne stavbe ECB se stroški dodelijo ustreznim komponentam sredstev, ki se amortizirajo v skladu z ocenjeno dobo koristnosti sredstev. Amortizacija se obračunava linearno od četrtletja, ko je določeno sredstvo postalo na voljo za uporabo, do konca pričakovane dobe koristnosti sredstva. Pri glavnih skupinah sredstev se uporablja naslednja doba koristnosti:

Dolžina amortizacijske dobe pri kapitaliziranih izdatkih za zgradbe in obnovo, povezanih z obstoječimi najetimi prostori ECB, se prilagodi tako, da se upoštevajo dogodki, ki vplivajo na pričakovano dobo koristnosti sredstva.

ECB opravi letni preizkus oslabitve svoje glavne stavbe in sredstev s pravico do uporabe, ki so povezana s poslovnimi stavbami (glej »Najemi« spodaj). Če se opredeli kazalnik oslabitve in se oceni, da bi utegnilo biti sredstvo oslabljeno, se oceni nadomestljiva vrednost. Če je nadomestljiva vrednost nižja od neto knjigovodske vrednosti, se izguba zaradi oslabitve evidentira v izkazu poslovnega izida.

Osnovna sredstva z nakupno vrednostjo do 10.000 EUR se odpišejo v letu nabave.

Osnovna sredstva, ki izpolnjujejo merila za kapitalizacijo, vendar so še vedno v fazi gradnje ali razvoja, se evidentirajo pod postavko »Sredstva v gradnji in izdelavi«. S tem povezani stroški se prenesejo v ustrezno postavko osnovnih sredstev, ko so ta sredstva na voljo za uporabo.

Najemi

ECB deluje kot najemnik in podnajemodajalec.

ECB kot najemnik
Pri vseh najemih, pri katerih je ECB najemnik in vključujejo opredmeteno osnovno sredstvo, se s tem povezano sredstvo s pravico do uporabe in obveznost iz najema priznata v bilanci stanja na datum začetka najema, tj. ko je sredstvo na voljo za uporabo, in sta vključena v ustrezno postavko osnovnih sredstev »Opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva« oziroma »Razno« (obveznosti). Kadar najemi izpolnjujejo merila za kapitalizacijo, vendar so sredstva za najem še vedno v fazi gradnje ali obnove, se stroški, ki so nastali pred datumom začetka najema, evidentirajo pod postavko »Sredstva v gradnji in izdelavi«.

Sredstva s pravico do uporabe se vrednotijo po amortizirani nabavni vrednosti. Pri sredstvih s pravico do uporabe, ki so povezana s poslovnimi stavbami, se poleg tega upoštevajo tudi oslabitve (za več informacij o letnem preizkusu oslabitve glej »Osnovna sredstva« zgoraj). Amortizacija se obračunava linearno od datuma začetka najema do bodisi konca dobe koristnosti sredstva, ki predstavlja pravico do uporabe, bodisi do konca trajanja najema, kar nastopi prej.

Na začetku se obveznost iz najema izmeri po sedanji vrednosti prihodnjih najemnin (ki vključujejo samo najemne sestavine pogodbe), diskontiranih po predpostavljeni posojilni obrestni meri, ki bi jo plačala ECB. Nato se obveznost iz najema meri po odplačni vrednosti z metodo efektivnih obresti. S tem povezani obrestni odhodki se v izkazu poslovnega izida evidentirajo v postavki »Obrestni odhodki«. Če se prihodnje najemnine spremenijo zaradi spremembe indeksa ali drugih ponovnih presoj obstoječe pogodbe, se obveznost iz najema ponovno izmeri. Ob vsakem takšnem ponovnem merjenju se prilagodi tudi knjigovodska vrednost sredstva s pravico do uporabe.

Kratkoročni najemi, ki trajajo 12 mesecev ali manj, in najemi sredstev majhne vrednosti, tj. pod 10.000 EUR (skladno s pragom za priznavanje osnovnih sredstev), so prikazani kot odhodek v izkazu poslovnega izida.

ECB kot podnajemodajalec
Pri vseh najemih, pri katerih je ECB podnajemodajalec, ECB odobri tretjim osebam pravico, da uporabljajo osnovno sredstvo (ali del takšnega sredstva), medtem ko najem med prvotnim najemodajalcem in ECB (glavni najem) ostane veljaven. Podnajem se razvrsti kot finančni ali poslovni najem^[37] v odnosu do sredstva s pravico do uporabe, ki izhaja iz glavnega najema, in ne v odnosu na osnovno sredstvo.

Podnajemi, v katerih je ECB podnajemodajalec, se razvrstijo kot finančni najem. Pri takšnih najemih ECB iz postavke »Opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva« odpravi pripoznanje sredstva s pravico do uporabe, povezanega z glavnim najemom (ali del takšnega sredstva), ki se prenese na podnajemnika, ter pod postavko »Razno« (sredstva) pripozna terjatev iz naslova podnajema. Podnajem ne vpliva na obveznost iz najema v zvezi z glavnim najemom.

Na datum začetka najema se terjatev iz naslova podnajema na začetku izmeri po sedanji vrednosti prihodnjih plačil najemnin, ki jih prejme ECB, diskontiranih z uporabo diskontne stopnje, ki se uporablja za glavni najem. Nato se terjatev iz naslova podnajema meri po odplačni vrednosti z metodo efektivnih obresti. S tem povezani obrestni prihodki se v izkazu poslovnega izida evidentirajo v postavki »Obrestni prihodki«.

Pozaposlitveni in drugi dolgoročni zaslužki

Splošno
ECB za svoje zaposlene, za člane Izvršilnega odbora ter za tiste člane Nadzornega odbora, ki so zaposleni v ECB, upravlja pokojninski program z določenimi zaslužki.

Pokojninski program za zaposlene se financira s sredstvi, ki jih ima sklad za dolgoročne zaslužke zaposlenih. Zajema steber z določenimi zaslužki in steber z določenimi prispevki. Tako ECB kot zaposleni plačujejo obvezne prispevke v steber z določenimi zaslužki. Zaposleni lahko plačujejo tudi dodatne prostovoljne prispevke v steber z določenimi prispevki. Ob zaposlitvi lahko pretvorijo akumulirani znesek na svojem račun dodatnih prispevkov v dodatno anuiteto.^[38]

Za člane Izvršilnega odbora in za člane Nadzornega odbora, zaposlene v ECB, se za pozaposlitvene in druge dolgoročne zaslužke (razen pokojnin) uporablja sistem financiranja brez skladov. Za zaposlene se sistem financiranja brez skladov uporablja za pozaposlitvene ter druge dolgoročne zaslužke (razen pokojnin).

Neto obveznost za določene zaslužke
Obveznost, ki se v zvezi s programom z določenimi zaslužki prizna v bilanci stanja v postavki »Razno« (obveznosti), vključno z drugimi dolgoročnimi zaslužki, je sedanja vrednost obveze za določene zaslužke na datum bilance stanja, zmanjšana za pošteno vrednost sredstev programa.

Sedanjo vrednost obveze za določene zaslužke letno izračunajo neodvisni aktuarji z uporabo metode predvidene pomembnosti enot. Po tej metodi se ocenjeni prihodnji denarni tokovi diskontirajo z uporabo obrestne mere, ki je določena na podlagi tržne donosnosti visokokakovostnih podjetniških obveznic v eurih na datum bilance stanja, ki imajo podoben rok do zapadlosti kot ta obveza.

Aktuarski dobički in izgube lahko nastanejo zaradi izkustvenih prilagoditev (če se dejstva razlikujejo od predhodnih aktuarskih predpostavk) in sprememb v aktuarskih predpostavkah.

Neto stroški za določene zaslužke
Neto stroški za določene zaslužke so razdeljeni v komponente, ki se evidentirajo v izkazu poslovnega izida, medtem ko se ponovne izmere pozaposlitvenih zaslužkov v bilanci stanja izkažejo v postavki »Računi prevrednotenja«.

Neto znesek, ki bremeni izkaz poslovnega izida, obsega:

1. stroške sprotnega službovanja v tekočem letu iz naslova določenih zaslužkov;
2. stroške preteklega službovanja iz naslova določenih zaslužkov, ki so posledica spremenjenega programa;
3. stroške neto obresti od neto obveznosti za določene zaslužke po diskontni stopnji;
4. ponovne izmere drugih pozaposlitvenih zaslužkov.

Neto znesek, prikazan v postavki »Računi prevrednotenja«, obsega naslednje postavke:

1. aktuarske dobičke in izgube iz naslova pozaposlitvenih zaslužkov;
2. dejanski donos od sredstev programa razen zneskov, ki so zajeti v neto obrestih od neto obveznosti za določene zaslužke.

Te zneske vsako leto izračunajo neodvisni aktuarji.

Stanja znotraj ESCB/Eurosistema

Stanja znotraj ESCB so predvsem rezultat čezmejnih plačil v Evropski uniji (EU), ki se poravnajo v centralnobančnem denarju v eurih. Te transakcije večinoma sprožijo zasebni subjekti (npr. kreditne institucije, gospodarske družbe ali posamezniki). Poravnajo se v sistemu TARGET – transevropskem sistemu bruto poravnave v realnem času – in zaradi njih nastanejo dvostranska stanja na računih, ki jih imajo centralne banke EU v sistemu TARGET. Na te račune vplivajo tudi plačila, ki jih izvajajo ECB in nacionalne centralne banke. Vse poravnave se avtomatično agregirajo in prilagodijo tako, da skupaj tvorijo eno samo pozicijo za vsako nacionalno centralno banko do ECB. Te pozicije v knjigah ECB predstavljajo neto terjatev ali obveznost posamezne nacionalne centralne banke do ostalega Evropskega sistema centralnih bank (ESCB). Gibanja na računih TARGET se dnevno beležijo v računovodskih evidencah ECB in nacionalnih centralnih bank.

Stanja znotraj Eurosistema, ki jih imajo nacionalne centralne banke euroobmočja v razmerju do ECB in izhajajo iz sistema TARGET, se v bilanci stanja ECB prikažejo skupaj kot ena sama neto pozicija sredstev ali obveznosti bodisi pod postavko »Terjatve v povezavi s TARGET (neto)« ali pod postavko »Obveznosti v povezavi s TARGET (neto)«. Stanja znotraj ESCB, ki jih imajo nacionalne centralne banke zunaj euroobmočja do ECB in izhajajo iz njihovega sodelovanja v sistemu TARGET, se razkrijejo pod postavko »Obveznosti do nerezidentov euroobmočja v eurih«.^[39]

Stanja znotraj Eurosistema, ki izhajajo iz razdelitve eurobankovcev znotraj Eurosistema, se vključijo kot eno neto sredstvo v postavko »Terjatve v povezavi z razdelitvijo eurobankovcev znotraj Eurosistema« (glej »Bankovci v obtoku« spodaj).

Stanja znotraj Eurosistema, ki izhajajo iz prenosa deviznih rezerv na ECB s strani nacionalnih centralnih bank, ki so se pridružile Eurosistemu, so izražena v eurih in prikazana pod postavko »Obveznosti, enakovredne prenosu deviznih rezerv«.

Druga stanja znotraj Eurosistema v eurih (npr. vmesna razdelitev dobička ECB nacionalnim centralnim bankam, če se izvede) se v bilanci stanja ECB prikažejo kot ena sama neto pozicija sredstev ali obveznosti bodisi pod postavko »Druge terjatve znotraj Eurosistema (neto)« bodisi pod postavko »Druge obveznosti znotraj Eurosistema (neto)«.

Bankovci v obtoku

Bankovce eura izdajajo ECB in nacionalne centralne banke euroobmočja, ki skupaj tvorijo Eurosistem.^[40] Skupna vrednost eurobankovcev v obtoku se centralnim bankam Eurosistema razdeli na zadnji delovni dan v mesecu v skladu s ključem za razdelitev bankovcev.^[41]

Evropski centralni banki je bil dodeljen 8-odstotni delež od skupne vrednosti eurobankovcev v obtoku, ki se razkrije na strani obveznosti bilance stanja v postavki »Bankovci v obtoku«. Delež ECB v skupnem obsegu eurskih bankovcev v obtoku je krit s terjatvami do nacionalnih centralnih bank. Te terjatve, ki se obrestujejo,^[42] se razkrijejo v postavki »Terjatve v povezavi z razdelitvijo eurobankovcev znotraj Eurosistema« (glej »Stanja znotraj ESCB/Eurosistema« zgoraj). Obrestni prihodki od teh terjatev se v izkaz poslovnega izida vključijo pod postavko »Obrestni prihodki«.

Rezervacija za finančna tveganja

Svet ECB se lahko odloči, da vse ali del prihodkov ECB prenese v rezervacijo za finančna tveganja. Ta rezervacija se lahko uporabi v obsegu, ki je po mnenju Sveta ECB potreben za pokritje izgub, ki nastanejo zaradi izpostavljenosti finančnim tveganjem. Velikost in nadaljnja potrebnost rezervacije za finančna tveganja se ugotavljata letno na podlagi ocene ECB o izpostavljenosti tem tveganjem in z upoštevanjem širokega nabora dejavnikov, razen če je njena velikost enaka nič in obenem ECB nima prihodkov, ki bi jih lahko prenesla vanjo.^[43]

Vmesna razdelitev dobička

Znesek, enak seštevku prihodkov ECB iz naslova eurobankovcev v obtoku in prihodkov ECB iz naslova dolžniških vrednostnih papirjev v imetju za namene denarne politike, kupljenih v okviru (i) programa v zvezi s trgi vrednostnih papirjev, (ii) tretjega programa nakupa kritih obveznic, (iii) programa nakupa listinjenih vrednostnih papirjev, (iv) programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja in (v) izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji, se razdeli v januarju naslednjega leta v okviru vmesne razdelitve dobička, razen če Svet ECB odloči drugače.^[44] Taka odločitev se sprejme, kadar Svet ECB na podlagi obrazložene ocene, ki jo pripravi Izvršilni odbor, pričakuje, da bo ECB imela skupno letno izgubo ali da bo ustvarila letni dobiček, ki bo manjši od teh prihodkov. Svet ECB se lahko tudi odloči, da prenese vse ali del teh prihodkov v rezervacijo za finančna tveganja (glej zgoraj »Rezervacije za finančna tveganja«).

Svet ECB se lahko poleg tega odloči, da bo znesek prihodkov iz naslova eurobankovcev v obtoku, ki se razdeli v januarju, zmanjšal za stroške, ki jih ima ECB v zvezi z izdajanjem in obdelavo eurobankovcev.

Dogodki po datumu bilance stanja

Vrednost sredstev in obveznosti se prilagodi glede na dogodke, ki so se pojavili med datumom letne bilance stanja in datumom, ko Izvršilni odbor odobri predložitev zaključnega računa Svetu ECB v potrditev, če ti dogodki pomembno vplivajo na stanje sredstev in obveznosti na datum bilance stanja.

Pomembni dogodki po datumu bilance stanja, ki ne vplivajo na stanje sredstev in obveznosti na datum bilance stanja, so razkriti v pojasnilih.

Spremembe računovodskih usmeritev

Računovodske usmeritve, ki jih uporablja ECB, v letu 2025 niso bile spremenjene.

Drugo

Svet ECB je 13. marca 2024 sprejel odločitev o spremembah operativnega okvira za izvajanje denarne politike.^[45] V istem kontekstu je tudi določil, da bo od 1. januarja 2025 obrestna mera, ki se uporablja za Eurosistemovo odprto ponudbo mejnega depozita postala osnova za obrestovanje (i) terjatev v zvezi z razdelitvijo eurobankovcev znotraj Eurosistema, (ii) stanj v sistemu TARGET v breme/v dobro nacionalnih centralnih bank in (iii) obveznosti, enakovrednih prenosu deviznih rezerv. Do konca leta 2024 se je kot osnova za ta obrestovanja uporabljala obrestna mera, ki jo Eurosistem uporablja v avkcijah za operacije glavnega refinanciranja.

Imenovanje zunanjega revizorja

V skladu s členom 27 Statuta ESCB in na podlagi priporočila Sveta ECB je Svet EU odobril imenovanje družbe Forvis Mazars GmbH & Co. KG Wirtschaftsprüfungsgesellschaft Steuerberatungsgesellschaft, Hamburg (Zvezna republika Nemčija) za zunanjega revizorja ECB za obdobje petih let do konca poslovnega leta 2029. To petletno obdobje je mogoče podaljšati za največ dve dodatni poslovni leti.

2.4 Pojasnila k bilanci stanja

Pojasnilo št. 1 – Zlato in terjatve v zlatu

Imetja zlata ECB so bila naslednja:

Eurska vrednost imetij zlata se je povečala predvsem zaradi zvišanja tržne cene zlata, izražene v eurih (glej »Zlato ter sredstva in obveznosti v tuji valuti« v razdelku 2.3 »Računovodske usmeritve« ter pojasnilo št. 14 »Računi prevrednotenja«).

Pojasnilo št. 2 – Terjatve do nerezidentov in rezidentov euroobmočja v tuji valuti

Pojasnilo št. 2.1 – Terjatve do MDS

Ta postavka predstavlja imetja ECB v obliki posebnih pravic črpanja (SDR) in je na dan 31. decembra 2025 znašala 1.772 milijonov EUR (2024: 2.227 milijonov EUR). Imetja izhajajo iz prostovoljnega trgovalnega dogovora z Mednarodnim denarnim skladom (MDS) o kupoprodaji posebnih pravic črpanja, po katerem je ta pooblaščen, da v imenu ECB prodaja ali kupuje posebne pravice črpanja za eure v okviru najnižje in najvišje ravni imetij. Posebne pravice črpanja se v računovodske namene obravnavajo kot tuja valuta (glej »Zlato ter sredstva in obveznosti v tuji valuti« v razdelku 2.3 »Računovodske usmeritve«). Imetja posebnih pravic črpanja so se v letu 2025 zmanjšala predvsem zaradi transakcij, ki so bile izvedene na podlagi zgornjega prostovoljnega trgovalnega dogovora. K zmanjšanju eurske vrednosti teh imetij je prispevala tudi depreciacija posebnih pravic črpanja glede na euro v letu 2025.

Pojasnilo št. 2.2 – Stanja pri bankah in naložbe v vrednostne papirje, zunanja posojila in druga zunanja sredstva; terjatve do rezidentov euroobmočja v tuji valuti

Ti dve postavki obsegata stanja pri bankah in posojila v tuji valuti ter naložbe v vrednostne papirje, izražene v ameriških dolarjih, japonskih jenih in kitajskih renminbijih.

Ta postavka je bila sestavljena iz naslednjih komponent:

Skupna vrednost teh postavk se je v letu 2025 zmanjšala predvsem zaradi depreciacije ameriškega dolarja in japonskega jena do eura. To zmanjšanje je bilo deloma izravnano, in sicer predvsem s prihodki, ki so tekom leta nastali iz portfelja v ameriških dolarjih.

Neto devizna imetja^[46] so bila naslednja:

V prvem četrtletju 2025 je ECB prodala manjši delež imetij v ameriških dolarjih in iztržek v celoti ponovno investirala v japonske jene. To je bil del standardnega prestrukturiranja, s katerim se je sestava deviznih rezerv ECB uskladila s ciljno razporeditvijo med valutami.

V letu 2025 ni bilo posegov na deviznem trgu.

Pojasnilo št. 3 – Druge terjatve do kreditnih institucij euroobmočja v eurih

Na dan 31. decembra 2025 je ta postavka vključevala salde tekočih računov pri rezidentih euroobmočja v višini 1 milijon EUR (2024: 2 milijona EUR).

Pojasnilo št. 4 – Vrednostni papirji rezidentov euroobmočja v eurih

Pojasnilo št. 4.1 – Vrednostni papirji v imetju za namene denarne politike

Na dan 31. decembra 2025 je ta postavka vključevala dolžniške vrednostne papirje, ki jih je ECB pridobila v okviru programa v zvezi s trgi vrednostnih papirjev (SMP), tretjega programa nakupa kritih obveznic (CBPP3), programa nakupa listinjenih vrednostnih papirjev (ABSPP), programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja (PSPP) in izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP).

V letu 2025 sta se portfelja v okviru programov APP^[47] in PEPP^[48] še naprej postopno in predvidljivo zmanjševala, saj je Eurosistem prenehal ponovno investirati plačila glavnice zapadlih vrednostnih papirjev.

Dolžniški vrednostni papirji, kupljeni v okviru teh programov, se evidentirajo po odplačni vrednosti ob upoštevanju oslabitve (glej »Vrednostni papirji« v razdelku 2.3 »Računovodske usmeritve«).

Odplačna vrednost dolžniških vrednostnih papirjev, ki jih ima ECB, ter njihova tržna vrednost^[49] (ki ni evidentirana v bilanci stanja ali izkazu poslovnega izida in je navedena samo za primerjavo) sta bili naslednji:

Odplačna vrednost dolžniških vrednostnih papirjev v imetju ECB se je tekom leta spremenila takole:

Svet ECB redno ocenjuje finančna tveganja, povezana z vrednostnimi papirji, ki so v imetju ECB v okviru omenjenih programov.

V ta namen se letno izvajajo preizkusi oslabitve, v katerih se uporabijo podatki ob koncu leta, odobri pa jih Svet ECB. V teh preizkusih se kazalniki oslabitve ocenijo za vsak program posebej. V primerih, v katerih so zabeleženi kazalniki oslabitve, se opravijo dodatne analize, s katerimi se potrdi, da oslabitveni dogodek ni prizadel gotovinskega toka vrednostnih papirjev. Na podlagi rezultatov letošnjih preizkusov oslabitve ni ECB v letu 2025 zabeležila nobene izgube pri vrednostnih papirjih v portfeljih za namene denarne politike.

Odplačna vrednost^[50] vrednostnih papirjev v imetju Eurosistema je bila naslednja:

Pojasnilo št. 5 – Terjatve znotraj Eurosistema

Pojasnilo št. 5.1 – Terjatve v povezavi z razdelitvijo eurobankovcev znotraj Eurosistema

Ta postavka vključuje terjatve ECB do nacionalnih centralnih bank euroobmočja v povezavi z razdelitvijo eurobankovcev znotraj Eurosistema (glej »Bankovci v obtoku« v razdelku 2.3 »Računovodske usmeritve«). Na dan 31. decembra 2025 je skupno stanje te postavke znašalo 129.563 milijonov EUR (2024: 127.067 milijonov EUR). Od 1. januarja 2025 se obrestovanje teh terjatev izračunava dnevno po zadnji razpoložljivi obrestni meri, ki velja za odprto ponudbo mejnega depozita. Do tega datuma se je takšno obrestovanje izračunavalo dnevno po zadnji razpoložljivi obrestni meri, ki jo je Eurosistem uporabljal v avkcijah za operacije glavnega refinanciranja (glej »Drugo« v razdelku 2.3 »Računovodske usmeritve« in pojasnilo št. 22.2 »Obrestni prihodki, ki izhajajo iz terjatev v povezavi z razdelitvijo eurobankovcev znotraj Eurosistema«).

Pojasnilo št. 6 – Druga sredstva

Pojasnilo št. 6.1 – Opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva

Opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva so bila naslednja:

V letu 2025 je ECB pripoznala novo najeto poslovno stavbo v postavki »Zgradbe s pravico do uporabe«. S tem povezano povečanje stroškov za ta razred sredstev je bilo več kot izravnano z odpravo pripoznanja druge najete poslovne stavbe, za katero se je najemno obdobje končalo, zaradi česar se je poleg tega ustrezno zmanjšala s tem povezana odpisana vrednost.

Za glavno stavbo ECB in poslovne stavbe s pravico do uporabe je bil ob koncu leta izveden preizkus oslabitve in zabeležena ni bila nobena izguba zaradi oslabitve.

Pojasnilo št. 6.2 – Druga finančna sredstva

Ta postavka obsega predvsem portfelj lastnih sredstev ECB, v katerem so večinoma naložbe vplačanega kapitala ECB ter zneski v splošnem rezervnem skladu in zneski v rezervaciji za finančna tveganja. Vključuje tudi 3.211 delnic Banke za mednarodne poravnave (BIS) z nabavno vrednostjo 42 milijonov EUR in druge tekoče račune v eurih.

Ta postavka je bila sestavljena iz naslednjih komponent:

Neto povečanje te postavke v letu 2025 je bilo predvsem posledica ponovnega investiranja obrestnih prihodkov, ustvarjenih s portfeljem lastnih sredstev.

Pojasnilo št. 6.3 – Razlike zaradi prevrednotenja zabilančnih instrumentov

Ta postavka vključuje predvsem spremembe v vrednotenju valutnih zamenjav in terminskih transakcij v tuji valuti, ki so bile nedospele na dan 31. decembra 2025 (glej pojasnilo št. 20 »Valutne zamenjave in terminske transakcije v tuji valuti«). Te spremembe v vrednotenju so znašale 273 milijonov EUR (2024: 681 milijonov EUR). So posledica pretvorbe takšnih transakcij v eursko protivrednost po tečajih, ki so veljali na datum bilance stanja, v primerjavi z vrednostjo v eurih, ki izhaja iz pretvorbe teh transakcij po povprečni nabavni vrednosti ustrezne tuje valute (glej »Zabilančni instrumenti« in »Zlato ter sredstva in obveznosti v tuji valuti« v razdelku 2.3 »Računovodske usmeritve«).

Pojasnilo št. 6.4 – Aktivne časovne razmejitve

Aktivne časovne razmejitve so bile naslednje:

Na dan 31. decembra 2025 je ta postavka obsegala natečene kuponske obresti od vrednostnih papirjev, vključno z obrestmi, plačanimi ob nakupu (glej pojasnilo št. 2.2 »Stanja pri bankah in naložbe v vrednostne papirje, zunanja posojila in druga zunanja sredstva; terjatve do rezidentov euroobmočja v tuji valuti«, pojasnilo št. 4.1 »Vrednostni papirji v imetju za namene denarne politike« ter pojasnilo št. 6.2 »Druga finančna sredstva«).

Vključevala je tudi natečene obresti od terjatev do nacionalnih centralnih bank euroobmočja v zvezi s stanji v sistemu TARGET za december 2025 (glej pojasnilo št. 11.2 »Obveznosti v povezavi s TARGET (neto)«) ter natečene obresti od terjatev ECB do nacionalnih centralnih bank euroobmočja v zvezi z razdelitvijo eurobankovcev znotraj Eurosistema za zadnje četrtletje 2025 (glej pojasnilo št. 5.1 »Terjatve v povezavi z razdelitvijo eurobankovcev znotraj Eurosistema«). Ti zneski so bili poravnani v januarju 2026.

Neplačani prihodki, povezani z nadzorniškimi nalogami, ustrezajo nadomestilom za nadzor, ki bodo prejeta za leto 2025. Ta znesek bo zbran v letu 2026 (glej pojasnilo št. 25 »Neto prihodki/(odhodki) iz provizij«).^[51]

Preostanek te postavke je vključeval predvsem (i) razmejene prihodke od projektov in storitev ESCB (glej pojasnilo št. 27 »Drugi prihodki«), (ii) raznovrstna predplačila in (iii) natečene obrestne prihodke od drugih finančnih instrumentov.

Pojasnilo št. 6.5 – Razno

Na dan 31. decembra 2025 je ta postavka znašala 110 milijonov EUR (2024: 53 milijonov EUR) in je obsegala predvsem stanja v višini 78 milijonov EUR (2024: 24 milijonov EUR), povezana z valutnimi zamenjavami in terminskimi transakcijami v tuji valuti, ki so bile nedospele na dan 31. decembra 2025 (glej pojasnilo št. 20 »Valutne zamenjave in terminske transakcije v tuji valuti«). Ta stanja so nastala zaradi pretvorbe omenjenih transakcij v eursko protivrednost po povprečni nabavni vrednosti zadevne tuje valute na datum bilance stanja v primerjavi z njihovo protivrednostjo v eurih, v kateri so bile prvotno evidentirane (glej »Zabilančni instrumenti« v razdelku 2.3 »Računovodske usmeritve«).

Vključevala je tudi terjatve v zvezi s projekti in storitvami ESCB (glej pojasnilo št. 27 »Drugi prihodki«) ter stanja v zvezi z vračilom plačanega davka na dodano vrednost.

Pojasnilo št. 7 – Bankovci v obtoku

Ta postavka vključuje delež ECB (8%) v skupni količini eurobankovcev v obtoku (glej »Bankovci v obtoku« v razdelku 2.3 »Računovodske usmeritve«), ki je na dan 31. decembra 2025 znašal 129.563 milijonov EUR (2024: 127.067 milijonov EUR).

Pojasnilo št. 8 – Druge obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja v eurih

Centralne banke Eurosistema smejo kot zavarovanje v operacijah posojanja vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa PSPP, in vrednostnih papirjev javnega sektorja, kupljenih v okviru programa PEPP, sprejemati tudi gotovino, ne da bi jo morale ponovno investirati. Te operacije v primeru ECB izvajajo specializirane institucije.

Ta postavka vključuje stanja iz takšnih transakcij posojanja, ki so bile izvedene s kreditnimi institucijami euroobmočja. Ker je gotovina, prejeta na računih TARGET kot zavarovanje, ob koncu leta ostala neinvestirana, so bile te transakcije zabeležene v bilanci stanja (glej »Povratne transakcije« v razdelku 2.3 »Računovodske usmeritve« in pojasnilo št. 17 »Programi posojanja vrednostnih papirjev«).^[52]

Pojasnilo št. 9 – Obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja v eurih

Pojasnilo št. 9.1 – Država

Na dan 31. decembra 2025 je ta postavka vključevala vloge Evropske družbe za finančno stabilnost (EFSF) v višini 74 milijonov EUR (2024: 73 milijonov EUR). V skladu s členom 21 Statuta ESCB lahko ECB nastopa kot fiskalni agent za institucije, organe, urade ali agencije Unije, institucionalne enote centralne, regionalne ali lokalne ravni države, druge osebe javnega prava ali javna podjetja držav članic.

Pojasnilo št. 9.2 – Druge obveznosti

Na dan 31. decembra 2025 je ta postavka znašala 25.947 milijonov EUR (2024: 24.482 milijonov EUR) in je obsegala stanja podsistemov^[53] euroobmočja, ki so s sistemom TARGET povezani prek komponente TARGET-ECB.

Pojasnilo št. 10 – Obveznosti do nerezidentov euroobmočja v eurih

Obveznosti do nerezidentov euroobmočja v eurih so bile naslednje:

Na dan 31. decembra 2025 so bile največji del te postavke vloge, ki jih ECB v vlogi fiskalnega agenta za Evropsko komisijo sprejema v zvezi z upravljanjem najemanja in dajanja posojil v EU (glej pojasnilo št. 21 »Upravljanje operacij najemanja in dajanja posojil«).

Vključevala je tudi stanja v sistemu TARGET, ki so jih imele nacionalne centralne banke zunaj euroobmočja do ECB (glej »Stanja znotraj ESCB/Eurosistema« v razdelku 2.3 »Računovodske usmeritve«) in stanja, ki so jih imeli podsistemi zunaj euroobmočja, povezani s sistemom TARGET prek komponente TARGET-ECB.

Poleg tega je vključevala stanje, ki je nastalo na podlagi stalnega dogovora o povratnih valutnih zamenjavah z ameriško centralno banko. V okviru tega dogovora ECB od centralne banke Federal Reserve Bank of New York s transakcijo zamenjave prejme ameriške dolarje s ciljem, da bi nasprotnim strankam Eurosistema lahko ponudila kratkoročno financiranje v ameriških dolarjih. Hkrati ECB izvede verižne transakcije zamenjave z nacionalnimi centralnimi bankami euroobmočja, ki pridobljena sredstva uporabijo za operacije povečevanja likvidnosti v ameriških dolarjih, ki jih z nasprotnimi strankami Eurosistema izvedejo v obliki povratnih transakcij. Zaradi verižnih transakcij zamenjave nastanejo stanja znotraj Eurosistema med ECB in nacionalnimi centralnimi bankami euroobmočja. Poleg tega zaradi transakcij zamenjave, ki jih ECB izvaja s centralno banko Federal Reserve Bank of New York in nacionalnimi centralnimi bankami euroobmočja, nastanejo tudi terminske terjatve in obveznosti, ki se evidentirajo na zabilančnih računih (glej pojasnilo št. 20 »Valutne zamenjave in terminske transakcije v tuji valuti«).

Preostanek te postavke je obsegal stanja iz nedospelih transakcij posojanja vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa PSPP, in iz transakcij posojanja vrednostnih papirjev javnega sektorja, kupljenih v okviru programa PEPP, izvedenih s kreditnimi institucijami zunaj euroobmočja. Ker je gotovina, prejeta na računih TARGET kot zavarovanje, ob koncu leta ostala neinvestirana, so bile te transakcije zabeležene v bilanci stanja (glej »Povratne transakcije« v razdelku 2.3 »Računovodske usmeritve« in pojasnilo št. 17 »Programi posojanja vrednostnih papirjev«).

Pojasnilo št. 11 – Obveznosti znotraj Eurosistema

Pojasnilo št. 11.1 – Obveznosti, enakovredne prenosu deviznih rezerv

To so obveznosti do nacionalnih centralnih bank euroobmočja, ki so nastale s prenosom deviznih rezerv na ECB, ko so se te banke pridružile Eurosistemu. V skladu s členom 30.2 Statuta ESCB se ti prispevki določijo sorazmerno z deležem nacionalnih centralnih bank v vpisanem kapitalu ECB. V letu 2025 ni bilo sprememb.

Obveznosti do nacionalnih centralnih bank euroobmočja, ki so nastale s prenosom deviznih rezerv na ECB, so bile naslednje:

Od 1. januarja 2025 se obrestovanje teh terjatev izračunava dnevno po zadnji razpoložljivi obrestni meri, ki velja za Eurosistemovo odprto ponudbo mejnega depozita, prilagojeni tako, da odraža ničelno stopnjo donosa zlata. Do tega datuma se je takšno obrestovanje izračunavalo po zadnji razpoložljivi obrestni meri v operacijah glavnega refinanciranja Eurosistema, ki je bila tudi prilagojena tako, da je odražala ničelno stopnjo donosa zlata (glej »Drugo« v razdelku 2.3 »Računovodske usmeritve« in pojasnilo št. 22.3 »Obrestovanje terjatev nacionalnih centralnih bank v zvezi s prenesenimi deviznimi rezervami«).

Pojasnilo št. 11.2 – Obveznosti v zvezi s sistemom TARGET (neto)

Ta postavka vključuje stanja v sistemu TARGET, ki jih imajo nacionalne centralne banke euroobmočja do ECB (glej »Stanja znotraj ESCB/Eurosistema« v razdelku 2.3 »Računovodske usmeritve«). Stanja so bila naslednja:

Zmanjšanje neto obveznosti v sistemu TARGET je bilo predvsem posledica denarnih prilivov zaradi zapadlosti vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programov APP in PEPP, ki so bili poravnani prek računov v sistemu TARGET (glej pojasnilo št. 4.1 »Vrednostni papirji v imetju za namene denarne politike«). Vpliv tega dejavnika je bil deloma izravnan, in sicer predvsem z denarnimi odlivi, ki so bili posledica (i) zmanjšanja vlog, ki jih ECB sprejema v vlogi fiskalnega agenta za Evropsko komisijo v zvezi z upravljanjem najemanja in dajanja posojil v EU (glej pojasnilo št. 10 »Obveznosti do nerezidentov euroobmočja v eurih«) in (ii) obrestnih odhodkov od neto obveznosti ECB v sistemu TARGET (glej pojasnilo št. 22.5 »Neto obrestni odhodki od stanj v sistemu TARGET v breme/v dobro nacionalnih centralnih bank«).

Z izjemo stanj, ki izhajajo iz verižnih transakcij zamenjave v povezavi z operacijami povečevanja likvidnosti v ameriških dolarjih, se od 1. januarja 2025 obrestovanje pozicij v sistemu TARGET, ki jih imajo nacionalne centralne banke euroobmočja do ECB, izračunava dnevno po zadnji razpoložljivi obrestni meri, ki se uporablja za Eurosistemovo odprto ponudbo mejnega depozita. Do tega datuma se je takšno obrestovanje izračunavalo dnevno po zadnji razpoložljivi obrestni meri, ki jo je Eurosistem uporabljal v avkcijah za operacije glavnega refinanciranja (glej »Drugo« v razdelku 2.3 »Računovodske usmeritve« in pojasnilo št. 22.5 »Neto obrestni odhodki od stanj v sistemu TARGET v breme/v dobro nacionalnih centralnih bank«).

Pojasnilo št. 11.3 – Druge obveznosti znotraj Eurosistema (neto)

Na dan 31. decembra 2025 je ta postavka znašala 8 milijonov EUR (2024: 40 milijonov EUR). Obsegala je vloge, ki jih ECB sprejema v vlogi fiskalnega agenta za Evropsko komisijo v zvezi z upravljanjem najemanja in dajanja posojil v EU (glej pojasnilo št. 21 »Upravljanje operacij najemanja in dajanja posojil«).

Vključevala je tudi korespondenčni račun, ki se uporablja za obdelovanje upravnih plačil ECB.

Pojasnilo št. 12 – Druge obveznosti

Pojasnilo št. 12.1 – Razlike zaradi prevrednotenja zabilančnih instrumentov

Ta postavka je vključevala spremembe v vrednotenju terminskih transakcij z vrednostnimi papirji v tuji valuti, ki so bile nedospele na dan 31. decembra 2025 (glej pojasnilo št. 19 »Terminske transakcije z vrednostnimi papirji«). Te spremembe v vrednotenju so znašale 0,2 milijona EUR in so bile predvsem posledica znižanja cene vrednostnih papirjev na terminskih trgih. Preostale spremembe v vrednotenju so bile povezane s pretvorbo takšnih transakcij v eursko protivrednost po tečajih, ki so veljali na datum bilance stanja, v primerjavi z vrednostjo v eurih, ki izhaja iz pretvorbe teh transakcij po povprečni nabavni vrednosti ustrezne tuje valute (glej »Zabilančni instrumenti« in »Zlato ter sredstva in obveznosti v tuji valuti« v razdelku 2.3 »Računovodske usmeritve«). Na dan 31. decembra 2024 v tej postavki ni bilo stanj.

Pojasnilo št. 12.2 – Pasivne časovne razmejitve

Pasivne časovne razmejitve so bile naslednje:

Na dan 31. decembra 2025 sta bili glavni komponenti v tej postavki natečene obresti od stanj v sistemu TARGET, ki pripadajo nacionalnim centralnim bankam, za december 2025 (glej pojasnilo št. 10 »Obveznosti do nerezidentov euroobmočja v eurih« in pojasnilo št. 11.2 »Obveznosti v zvezi s sistemom TARGET (neto)«) ter natečene obresti, plačljive nacionalnim centralnim bankam euroobmočja za leto 2025 iz naslova njihovih terjatev v zvezi z deviznimi rezervami, prenesenimi na ECB (glej pojasnilo št. 11.1 »Obveznosti, enakovredne prenosu deviznih rezerv«). Ti zneski so bili poravnani v januarju 2026.

Postavka je obsegala tudi natečene obresti od vlog, ki jih ECB sprejema v vlogi fiskalnega agenta (glej pojasnilo št. 9.1 »Širše opredeljena država«, pojasnilo št. 10 »Obveznosti do nerezidentov euroobmočja v eurih« in pojasnilo št. 11.3 »Druge obveznosti znotraj Eurosistema (neto)«).

Preostanek te postavke je obsegal (i) natečene obresti od stanj podsistemov euroobmočja, ki so s sistemom TARGET povezani prek komponente TARGET-ECB (glej pojasnilo št. 9.2 »Druge obveznosti«), in (ii) razne časovne razmejitve in odložene prihodke.

Pojasnilo št. 12.3 – Razno

Na dan 31. decembra 2025 je ta postavka znašala 1.084 milijonov EUR (2024: 1.327 milijonov EUR). Skupni znesek je vključeval stanja v višini 286 milijonov EUR (2024: 574 milijonov EUR) v zvezi z valutnimi zamenjavami in terminskimi transakcijami v tuji valuti, ki so bile nedospele na dan 31. decembra 2025 (glej pojasnilo št. 20 »Valutne zamenjave in terminske transakcije v tuji valuti«). Ta stanja so nastala zaradi pretvorbe takšnih transakcij v eursko protivrednost po povprečni nabavni vrednosti ustrezne tuje valute na datum bilance stanja, v primerjavi z njihovo protivrednostjo v eurih, v kateri so bile prvotno evidentirane (glej »Zabilančni instrumenti« v razdelku 2.3 »Računovodske usmeritve«).

Postavka je vključevala tudi obveznost iz najema v višini 227 milijonov EUR (2024: 110 milijonov EUR) (glej »Najemi« v razdelku 2.3 »Računovodske usmeritve«).

Preostali del te postavke je vključeval zlasti (i) obveznosti v zvezi s storitvami ESCB in (ii) obveznosti, ki izhajajo iz programa ECB za zdravstveno zavarovanje in dolgotrajno oskrbo za zaposlene ter za člane Izvršilnega odbora ECB in člane Nadzornega odbora, zaposlene v ECB.

Poleg tega je vključevala neto obveznost ECB za določene zaslužke iz naslova pozaposlitvenih in drugih dolgoročnih zaslužkov zaposlenih^[54] in članov Izvršilnega odbora ECB ter tistih članov Nadzornega odbora, ki so zaposleni v ECB.

Pozaposlitveni in drugi dolgoročni zaslužki

Bilanca stanja
Zneski, ki so bili v zvezi s pozaposlitvenimi in drugimi dolgoročnimi zaslužki zaposlenih priznani v bilanci stanja pod postavko »Razno (obveznosti)«, so bili naslednji:

Na dan 31. decembra 2025 je sedanja vrednost obveze za določene zaslužke do zaposlenih znašala 2.948 milijonov EUR (2024: 2.712 milijonov EUR) in je vključevala zaslužke, ki se financirajo brez skladov, v višini 356 milijonov EUR (2024: 293 milijonov EUR) iz naslova pozaposlitvenih zaslužkov razen pokojnin ter iz naslova drugih dolgoročnih zaslužkov. Sedanja vrednost obveze za določene zaslužke do članov Izvršilnega odbora in do članov Nadzornega odbora v višini 42 milijonov EUR (2024: 37 milijonov EUR) se nanaša izključno na sistem financiranja brez skladov, ki velja za pozaposlitvene in druge dolgoročne zaslužke.

Ponovna izmera neto obveznosti ECB za določene zaslužke iz naslova pozaposlitvenih zaslužkov je v bilanci stanja pripoznana pod postavko »Računi prevrednotenja«. Na dan 31. decembra 2025 je dobiček zaradi ponovne izmere pod to postavko znašal 585 milijonov EUR (2024: 416 milijonov EUR) (glej pojasnilo št. 14 »Računi prevrednotenja«).

Spremembe v obvezi za določene zaslužke, sredstvih programa in rezultatih ponovne izmere
Spremembe v sedanji vrednosti obveze za določene zaslužke so bile naslednje:

Izgube zaradi ponovne izmere obveznosti za določene zaslužke so v letu 2025 nastale zaradi izkustvenih prilagoditev, ki so bile posledica razlike med aktuarskimi predpostavkami iz lanskoletnega poročila in dejanskimi izkušnjami. Izgube so bile deloma izravnane z dobički zaradi ponovne izmere, ki so večinoma izhajali iz zvišanja diskontne stopnje, uporabljene za aktuarsko vrednotenje, s 3,6% v letu 2024 na 3,9% v letu 2025.

Stroški preteklega službovanja, pripoznani v letu 2024, so bili povezani s sedanjimi vplačniki in upokojenci ter so posledica spremembe pravil pokojninskih programov ECB v letu 2024, v skladu s katerimi bo letno zvišanje pokojnin od leta 2025 usklajeno z letno splošno prilagoditvijo plač za zaposlene v ECB.

Spremembe v pošteni vrednosti sredstev programa za zaposlene v stebru z določenimi zaslužki so bile naslednje:

Dobiček zaradi ponovne izmere sredstev programa v letu 2025 je posledica dejstva, da je bil dejanski donos enot sklada višji od predvidenih obrestnih prihodkov od sredstev programa, ki so temeljili na predpostavki o diskontni stopnji 3,6%, ki je bila uporabljena za aktuarsko vrednotenje v letu 2024.

Spremembe rezultatov ponovne izmere so bile naslednje:

Izkaz poslovnega izida
Zneski, priznani v izkazu poslovnega izida, so naslednji:

Zneski, priznani v izkazu poslovnega izida za stroške sprotnega službovanja, obrestne stroške od obveze in obrestne prihodke od sredstev programa, se ocenijo z uporabo predpostavk, ki so bile uporabljene v preteklem letu. Za aktuarsko vrednotenje uporabljena diskontna obrestna mera se je zvišala s 3,4% v letu 2023 na 3,6% v letu 2024. Zaradi večjih stanj in višje diskontne obrestne mere so se zvišali obrestni stroški od obveze in obrestni prihodki od sredstev programa. Stroški sprotnega službovanja so se v letu 2025 rahlo povečali predvsem zaradi spremembe pravil za pokojninska programa ECB v letu 2024.

Stroški preteklega službovanja, ki so posledica te spremembe, so bili v celoti priznani v izkazu poslovnega izida za leto 2024, tj. leto, v katerem je bila odločitev o spremembi sprejeta.

Glavne predpostavke
Pri vrednotenju postavk iz tega pojasnila so neodvisni aktuarji uporabili predpostavke, ki jih je za namene računovodstva in razkritja sprejel Izvršilni odbor. Glavne predpostavke, uporabljene za izračun obveznosti iz naslova pozaposlitvenih in drugih dolgoročnih zaslužkov, so bile naslednje:

Pojasnilo št. 13 – Rezervacije

Pojasnilo št. 13.1 – Druge rezervacije

Na dan 31. decembra 2025 je ta postavka vključevala rezervacijo za upravne stroške v višini 84 milijonov EUR (2024: 72 milijonov EUR).

Pojasnilo št. 14 – Računi prevrednotenja

Ta postavka vključuje predvsem stanja prevrednotenja, ki izhajajo iz nerealiziranega dobička od sredstev, obveznosti in zabilančnih instrumentov (glej »Zlato ter sredstva in obveznosti v tuji valuti«, »Vrednostni papirji«, »Priznavanje prihodkov« in »Zabilančni instrumenti« v razdelku 2.3 »Računovodske usmeritve«).^[55] Vključuje tudi ponovno izmero neto obveznosti ECB za določene zaslužke iz naslova pozaposlitvenih zaslužkov (glej »Pozaposlitveni in drugi dolgoročni zaslužki« v razdelku 2.3 »Računovodske usmeritve« in pojasnilo št. 12.3 »Razno«).

Račun prevrednotenja so bili naslednji:

Računi prevrednotenja so se v letu 2025 zvišali predvsem zaradi zvišanja tržne cene zlata, izražene v eurih. To povečanje je deloma izravnalo zmanjšanje računov prevrednotenja v tuji valuti predvsem zaradi depreciacije ameriškega dolarja v razmerju do eura.

Devizni tečaji, uporabljeni pri prevrednotenju glavnih valut in zlata ob koncu leta, so bili naslednji:

Pojasnilo št. 15 – Kapital in rezerve

Pojasnilo št. 15.1 – Kapital

Kapitalski ključ ECB
V skladu s členom 29 Statuta ESCB se uteži, ki so dodeljene nacionalnim centralnim bankam v ključu za vpis kapitala ECB, določijo glede na delež posamezne države članice v celotnem prebivalstvu in bruto domačem proizvodu EU, pri čemer imata obe merili enako težo. Uteži se prilagodijo vsakih pet let in vsakič, ko se spremeni število nacionalnih centralnih bank, ki prispevajo h kapitalu ECB.

Kapital ECB
Kapitalski ključ se pomnoži z vpisanim kapitalom ECB v višini 10.825 milijonov EUR, da se določi delež vpisanega kapitala vsake nacionalne centralne banke.

Nacionalne centralne banke euroobmočja so svoj delež vpisanega kapitala vplačale v celoti, nacionalne centralne banke zunaj euroobmočja pa so vplačale 3,75% svojega vpisanega kapitala kot svoj prispevek k stroškom poslovanja ECB. Nacionalne centralne banke zunaj euroobmočja niso upravičene do udeležbe v razdeljivem dobičku ECB in niso dolžne kriti morebitnih izgub ECB.

V letu 2025 ni bilo sprememb. V naslednji tabeli so prikazani kapitalski ključ, vpisani kapital in vplačani kapital:

Pojasnilo št. 16 – Prenesena akumulirana izguba

Na dan 31. decembra 2025 je ta postavka znašala 9.210 milijonov EUR (2024: 1.266 milijonov EUR). Obsegala je izgubo ECB za leti 2023 in 2024, ki je bila po sklepu Sveta ECB prenesena v bilanco stanja ECB in bo pokrita s prihodnjimi dobički.

2.5 Zabilančni instrumenti

Pojasnilo št. 17 – Programi posojanja vrednostnih papirjev

ECB ima v okviru upravljanja lastnih sredstev sklenjen sporazum o programu posojanja vrednostnih papirjev, po katerem specializirane institucije v imenu ECB sklepajo transakcije posojanja vrednostnih papirjev. V skladu s sklepi Sveta ECB je dala ECB na voljo za posojanje tudi vrednostne papirje v imetju za namene denarne politike.^[56]

Odvisno od prejetega zavarovanja se operacije posojanja vrednostnih papirjev evidentirajo na (i) zabilančnih računih, kadar so izvedene na podlagi zavarovanja z vrednostnimi papirji, ali (ii) na računih bilance stanja, kadar so izvedene na podlagi zavarovanja z gotovino, ki ob koncu leta ostane neinvestirana (glej pojasnilo št. 8 »Druge obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja v eurih« in pojasnilo št. 10 »Obveznosti do nerezidentov euroobmočja v eurih«).

Tržna vrednost posojenih vrednostnih papirjev in ustreznega zavarovanja je bila naslednja:

Pojasnilo št. 18 – Terminske pogodbe na obrestno mero

Transakcije s terminskimi pogodbami na obrestno mero v tuji valuti so se izvajale v okviru upravljanja deviznih rezerv ECB. Ob koncu leta so bile nedospele naslednje devizne transakcije, preračunane po tržnih tečajih ob koncu leta:

Pojasnilo št. 19 – Terminske transakcije z vrednostnimi papirji

Te transakcije so se izvajale v okviru upravljanja deviznih rezerv ECB. Ob koncu leta so bile nedospele naslednje devizne transakcije, preračunane po tržnih tečajih ob koncu leta:

Pojasnilo št. 20 – Valutne zamenjave in terminske transakcije v tuji valuti

Upravljanje deviznih rezerv
Valutne zamenjave in terminske transakcije v tuji valuti so se izvajale v okviru upravljanja deviznih rezerv ECB. Nedospele terjatve in obveznosti iz teh transakcij, preračunane po deviznih tečajih ob koncu leta, so bile naslednje:

Dogovori o zamenjavah za povečevanje likvidnosti
ECB je članica mreže centralnih bank, ki sodelujejo v valutnih zamenjavah, in ima vzpostavljene vzajemne dogovore o zamenjavah s centralnimi bankami Kanade, Japonske, Švice, Združenega kraljestva in ZDA. Ima tudi vzajemen sistem valutnih zamenjav s centralno banko Kitajske. Ti dogovori o zamenjavah omogočajo (i) zagotavljanje likvidnosti bankam v euroobmočju v vseh valutah zgoraj navedenih centralnih bank ali (ii) zagotavljanje eurske likvidnosti finančnim institucijam v jurisdikcijah zgornjih centralnih bank. Poleg tega so dogovori o zamenjavah vzpostavljeni tudi s centralnima bankama Danmarks Nationalbank in Sveriges riksbank za zagotavljanje eurske likvidnosti finančnim institucijam v njunih jurisdikcijah. Namen teh dogovorov je preprečevati, da bi napetosti na mednarodnih trgih financiranja ovirale učinkovitost transmisije denarne politike v euroobmočju.^[57]

Terjatve in obveznosti v ameriških dolarjih z datumom zapadlosti v letu 2026 so nastale z zagotavljanjem likvidnosti v ameriških dolarjih nasprotnim strankam Eurosistema (glej pojasnilo št. 10 »Obveznosti do nerezidentov euroobmočja v eurih«).

Pojasnilo št. 21 – Upravljanje operacij najemanja in dajanja posojil

ECB deluje kot fiskalni agent za Evropsko komisijo pri upravljanju najemanja in dajanja posojil v EU.^[58] Leta 2025 je bila odgovorna za upravljanje računov in obdelavo plačil za naslednje programe EU:

Poleg tega ECB deluje kot plačilni agent za Evropsko komisijo v zvezi s storitvijo izdajanja EU.

2.6 Pojasnila k izkazu poslovnega izida

Pojasnilo št. 22 – Neto obrestni prihodki/(odhodki)

Neto obrestni odhodki so bili naslednji:

Pojasnilo št. 22.1 – Neto obrestni prihodki od deviznih rezerv

Neto obrestni prihodki od deviznih rezerv ECB, razčlenjeni po vrsti instrumentov, so bili naslednji:

Neto obrestni prihodki od deviznih rezerv ECB, razčlenjeni po valutah, so bili naslednji:

Pojasnilo št. 22.2 – Obrestni prihodki, ki izhajajo iz terjatev v povezavi z razdelitvijo eurobankovcev znotraj Eurosistema

V letu 2025 so obrestni prihodki od 8-odstotnega deleža ECB v celotni vrednosti eurskih bankovcev v obtoku (glej »Bankovci v obtoku« v razdelku 2.3 »Računovodske usmeritve« in pojasnilo št. 5.1 »Terjatve v povezavi z razdelitvijo eurobankovcev znotraj Eurosistema«) znašali 2.900 milijonov EUR (2024: 5.232 milijonov EUR). Prihodki so se zmanjšali zaradi nižje povprečne stopnje obrestovanja (2025: 2,3%, 2024: 4,1%), ki je bila predvsem posledica znižanj ključnih obrestnih mer ECB v letu 2025 ter v manjši meri posledica uporabe obrestne mere za odprto ponudbo mejnega depozita kot stopnje obrestovanja namesto obrestne mere za operacije glavnega refinanciranja (glej »Drugo« v razdelku 2.3 »Računovodske usmeritve«).

Pojasnilo št. 22.3 – Obrestovanje terjatev nacionalnih centralnih bank v zvezi s prenesenimi deviznimi rezervami

V letu 2025 so stroški obrestovanja, ki so nastali v zvezi s terjatvami nacionalnih centralnih bank euroobmočja iz naslova deviznih rezerv, prenesenih na ECB (glej pojasnilo št. 11.1 »Obveznosti, enakovredne prenosu deviznih rezerv«), znašali 790 milijonov EUR (2024:1.448 milijonov EUR). Stroški so se zmanjšali zaradi nižje povprečne stopnje obrestovanja (2025: 2,3%, 2024: 4,1%), prilagojene tako, da je odražala ničelno stopnjo donosa zlata. Nižja povprečna stopnja obrestovanja je bila predvsem posledica znižanj ključnih obrestnih mer ECB v letu 2025 ter v manjši meri posledica uporabe obrestne mere za odprto ponudbo mejnega depozita kot stopnje obrestovanja namesto obrestne mere za operacije glavnega refinanciranja (glej »Drugo« v razdelku 2.3 »Računovodske usmeritve«).

Pojasnilo št. 22.4 – Neto obrestni prihodki od vrednostnih papirjev v imetju za namene denarne politike

Neto obrestni prihodki sod vrednostnih papirjev v imetju za namene denarne politike so bili naslednji:

Pojasnilo št. 22.5 – Neto obrestni odhodki od stanj v sistemu TARGET v breme/v dobro nacionalnih centralnih bank

Neto obrestni odhodki od stanj v sistemu TARGET v breme/v dobro nacionalnih centralnih bank so bili naslednji:

Odhodki so se zmanjšali predvsem zaradi nižje povprečne stopnje obrestovanja (2025: 2,3%, 2024: 4,1%), ki je bila predvsem posledica znižanj ključnih obrestnih mer ECB v letu 2025 ter v manjši meri posledica uporabe obrestne mere za odprto ponudbo mejnega depozita kot stopnje obrestovanja namesto obrestne mere za operacije glavnega refinanciranja (glej »Drugo« v razdelku 2.3 »Računovodske usmeritve«). K zmanjšanju so prispevala tudi nižja stanja v sistemu TARGET, ki so bila predvsem posledica zapadlosti vrednostnih papirjev v imetju za namene denarne politike.

Pojasnilo št. 23 – Realizirani dobiček/(izguba) iz finančnih operacij

Realizirani dobiček in izguba iz finančnih operacij sta bila naslednja:

Neto realizirani rezultat iz cenovnih sprememb vključuje realizirani dobiček in realizirano izgubo od vrednostnih papirjev in terminskih pogodb na obrestno mero. Neto realizirani dobiček je v letu 2025 nastal predvsem zaradi dobička iz cenovnih sprememb, realiziran s prodajo vrednostnih papirjev v ameriških dolarjih, katerih tržna cena se je zvišala zaradi znižanja njihove donosnosti.

Neto realizirane pozitivne tečajne razlike so v letu 2025 nastale predvsem s standardnim prestrukturiranjem sestave deviznih rezerv ECB v prvem četrtletju 2025, da bi se uskladila s ciljno razporeditvijo med valutami. ECB je prodala manjši delež imetij v ameriških dolarjih in iztržek v celoti ponovno investirala v japonske jene.

Realizirani dobički in izgube iz finančnih operacij, razčlenjeni po valutah in četrtletjih, so bili naslednji:

Pojasnilo št. 24 – Delni odpisi finančnih sredstev in pozicij

Delni odpisi finančnih sredstev in pozicij so bili naslednji:

Tržna vrednost večjega števila vrednostnih papirjev, večinoma v portfelju lastnih sredstev in v portfelju japonskih jenov, je v letu 2025 upadla skladno z zvišanjem njihove donosnosti. Zaradi tega so ob koncu leta nastale nerealizirane izgube iz cenovnih sprememb.

Nerealizirane negativne tečajne razlike so nastale pri vseh deviznih imetjih ECB razen pri imetjih v ameriških dolarjih, pri čemer je 1.229 milijonov EUR prišlo iz imetij v japonskih jenih. Povprečna nabavna vrednost teh imetij je bila delno odpisana na devizni tečaj ob koncu leta 2025 zaradi depreciacije teh valut v razmerju do eura na raven, ki je bila nižja od povprečne nabavne vrednosti.

Pojasnilo št. 25 – Neto prihodki/(odhodki) iz provizij

Neto prihodki iz provizij so bili naslednji:

Prihodki v tej skupini obsegajo predvsem nadomestila za nadzor. Odhodki izhajajo predvsem iz skrbniških provizij.

Prihodki in izdatki v zvezi z nadzorniškimi nalogami
Prihodki v zvezi z nadzorniškimi nalogami so bili naslednji:

Prihodki v zvezi z bančnim nadzorom obsegajo predvsem prihodke iz nadomestil za nadzor, ki se zaračunavajo nadzorovanim subjektom letno, da se povrnejo letni izdatki ECB, ki nastanejo z izvajanjem njenih nadzorniških nalog.

Izdatki, povezani z bančnim nadzorom, nastajajo z neposrednim nadzorom pomembnih subjektov, s pregledom nad nadzorom manj pomembnih subjektov ter z izvajanjem horizontalnih nalog in specializiranih storitev. Obsegajo neposredne izdatke nadzorne funkcije ECB in relevantne izdatke podpornih področij, ki so potrebna, da ECB lahko izvaja nadzorne naloge. Gre za storitve, povezane z upravljanjem prostorov in opreme, kadrovske storitve, storitve na področju informacijske tehnologije, pravne, revizijske in administrativne storitve, komunikacijske in prevajalske storitve ter druge storitve.

Dejanski letni izdatki za nadzorniške naloge ECB so se povečali zaradi dveletnega stresnega testa na ravni EU, ki je bil izveden leta 2025,^[59] novega mandata, ki je bil uveden z aktom o digitalni operativni odpornosti (DORA),^[60] in nadaljnjih naložb v IT sisteme, namenjene bančnemu nadzoru.

Znesek nadomestil za nadzor, ki jih morajo plačati nadzorovani subjekti, se določi tako, da se dejanski letni izdatki prilagodijo za zneske, ki so bili vrnjeni posameznim bankam ali so bili prejeti od njih za prejšnja obdobja, ter za druge relevantne zneske, med drugim prejete zamudne obresti.^[61] Ob upoštevanju prilagoditve zaradi zamudnih obresti in neto vračil posameznim bankam za prejšnja obdobja zaračunavanja nadomestil so letna nadomestila za nadzor, ki bodo zaračunana nadzorovanim subjektom za leto 2025, znašala 690 milijonov EUR (glej pojasnilo št. 6.4 »Aktivne časovne razmejitve«). Ta skupni znesek je skoraj enak dejanskim letnim stroškom.^[62] Individualna nadomestila za nadzor bodo zaračunana v drugem četrtletju 2026.^[63]

ECB ima tudi pravico, da nadzorovanim subjektom, ki ne izpolnjujejo veljavne bančne zakonodaje EU na področju bonitetnih zahtev (vključno z nadzorniškimi odločitvami ECB), naloži upravne kazni. S tem povezani prihodki se ne upoštevajo pri izračunu letnih nadomestil za nadzor, prav tako se ne upoštevajo morebitna vračila takšnih kazni nadzorovanim subjektom, če se prejšnja odločitev o sankcijah spremeni ali razveljavi. Namesto tega se zadevni zneski evidentirajo v izkazu poslovnega izida ECB.

Pojasnilo št. 26 – Prihodki iz lastniških instrumentov in udeležb v drugih družbah

Prihodki iz lastniških instrumentov in udeležb v drugih družbah so leta 2025 znašali 14 milijonov EUR (2024: 1 milijon EUR). Skupni znesek je vključeval dividende, prejete iz naložb v delniških indeksnih investicijskih skladih, ki jih ima ECB v portfelju lastnih sredstev, in dividende od delnic Banke za mednarodne poravnave (BIS) v imetju ECB (glej pojasnilo št. 6.2 »Druga finančna sredstva«).

Pojasnilo št. 27 – Drugi prihodki

Raznovrstni drugi prihodki so v letu 2025 znašali 135 milijonov EUR (2024: 119 milijonov EUR). Izhajali so predvsem iz prispevkov sodelujočih nacionalnih centralnih bank k stroškom ECB v zvezi s projekti in storitvami ESCB.

Pojasnilo št. 28 – Stroški dela

Stroški dela so bili naslednji:

V letu 2025 je povprečno število zaposlenih, izraženo kot ekvivalent polnega delovnega časa,^[64] znašalo 4.388 (2024: 4.297), od tega 388 vodstvenih delavcev (2024: 386).

Stroški, povezani s pozaposlitvenimi in drugimi dolgoročnimi zaslužki, so bili v letu 2025 manjši predvsem zato, ker je bil v letu 2024 enkraten strošek preteklega službovanja, povezan s spremembo pravil za pokojninska programa ECB. V skladu z računovodskimi pravili ECB o pokojninah je bil ta strošek ob sprejetju spremembe v celoti priznan v izkazu poslovnega izida za leto 2024. Plače in nadomestila so se leta 2025 zvišali skladno z načrtovanim večjim povprečnim številom zaposlenih v ECB in skladno z redno prilagoditvijo plač.

Plačila ECB Izvršilnemu odboru in Nadzornemu odboru
Člani Izvršilnega odbora ter tisti člani Nadzornega odbora, ki so zaposleni v ECB, prejmejo osnovno plačo ter dodatek za bivanje (15% osnovne plače). Predsednici oz. predsedniku je namesto dodatka za bivanje zagotovljena rezidenca. Člani Izvršilnega odbora in predsednik oz. predsednica Nadzornega odbora prejmejo tudi dodatek za reprezentančne stroške.^[65] V skladu s Pogoji za zaposlitev v Evropski centralni banki^[66] so člani obeh odborov lahko upravičeni do dodatka za vzdrževane družinske člane, dodatka za šolanje otrok in drugih dodatkov, odvisno od individualnih okoliščin. Plače so obdavčene z davkom v korist EU, od njih pa se obračuna tudi odbitek v zvezi s prispevki za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje, dolgotrajno oskrbo ter nezgodno zavarovanje. Dodatki niso obdavčeni in se ne upoštevajo pri izračunu pokojnine.

V letu 2025 je bila osnovna plača članov Izvršilnega odbora ter tistih članov Nadzornega odbora, ki so zaposleni v ECB (tj. brez predstavnikov nacionalnih nadzornikov), naslednja:^[67]

Skupni obseg dodatkov, izplačanih članom obeh odborov, in prispevki ECB za zdravstveno zavarovanje, dolgotrajno oskrbo in nezgodno zavarovanje v njihovem imenu so znašali 1.320.276 EUR (2024: 1.254.013 EUR).

Nekdanji člani obeh odborov lahko prejemajo prehodna plačila še omejeno obdobje po koncu svojega mandata. V letu 2025 so ta plačila, vključno s povezanimi dodatki ter prispevki ECB za zdravstveno zavarovanje, dolgotrajno oskrbo in nezgodno zavarovanje, znašali 1.039.478 EUR (2024: 552.772 EUR). Ta plačila so se leta 2025 povečala, ker jih je večina članov odbora prejemala celo leto, medtem ko sta jih leta 2024 dva člana prejemala samo nekaj mesecev.

Plačila v zvezi s pokojninami, vključno s pozaposlitvenimi dodatki, ter prispevki za zdravstveno zavarovanje, dolgotrajno oskrbo in nezgodno zavarovanje za nekdanje člane obeh odborov in njihove vzdrževane člane so znašali 2.005.333 EUR (2024: 2.185.215 EUR).^[68] Leta 2025 je ta znesek podobno kot leta 2024 vključeval plačilo pavšalnega zneska ob odhodu enemu nekdanjemu članu odbora namesto prihodnjih plačil pokojnine.

Pojasnilo št. 29 – Administrativni stroški

Administrativni stroški so bili naslednji:

Rahlo povečanje administrativnih stroškov v letu 2025 je bilo predvsem posledica večje porabe za storitve in projekte IT (»Stroški v zvezi z informacijsko tehnologijo«). Zmanjšanje postavke »Zunanje storitve« je bilo predvsem posledica manjših stroškov v zvezi s finančnim svetovanjem in drugimi svetovalnimi storitvami ter prerazporeditvijo stroškov v stroške v zvezi informacijsko tehnologijo zaradi razvoja modelov za uvajanje informacijske tehnologije.

Pojasnilo št. 30 – Storitve tiskanja bankovcev

V letu 2025 so ti izdatki znašali 8 milijonov EUR (2024: 9 milijonov EUR). Nastali so predvsem zaradi (i) čezmejnega prevoza eurobankovcev med tiskarnami in nacionalnimi centralnimi bankami za dostavo novih bankovcev ter (ii) zaradi čezmejnega prevoza eurobankovcev iz nacionalnih centralnih bank s presežkom bankovcev v nacionalne centralne banke s pomanjkanjem bankovcev. Te stroške centralno krije ECB.

Pojasnilo št. 31 – Prenos (v)/iz rezervacij za tveganja

Rezervacija za finančna tveganja (glej »Rezervacija za finančna tveganja« v razdelku 2.3 »Računovodske usmeritve«) je bila v celoti sproščena za kritje izgub v letih 2022 in 2023, ki so nastale zaradi izpostavljenosti finančnim tveganjem. Ker v letih zatem ni bil opravljen noben prenos v to rezervacijo, je njeno stanje od konca leta 2023 enako nič.

2.7 Dogodki po datumu bilance stanja

Pojasnilo št. 32 – Vstop Bolgarije v euroobmočje

Na podlagi Sklepa Sveta (EU) 2025/1407^[69] z dne 8. julija 2025, sprejetega v skladu s členom 140(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, je Bolgarija 1. januarja 2026 uvedla enotno valuto. V skladu s členom 48.1 Statuta ESCB in pravnimi akti, ki jih je Svet ECB sprejel 31. decembra 2025,^[70] je Българска народна банка (Bolgarska narodna banka) 1. januarja 2026 vplačala 102 milijona EUR, kar je preostanek njenega vpisa v kapital ECB. V skladu s členom 48.1 v povezavi s členom 30.1 Statuta ESCB je Българска народна банка (Bolgarska narodna banka) 1. januarja 2026 na ECB prenesla devizne rezerve v skupni protivrednosti 1.483 milijonov EUR. Te devizne rezerve so obsegale ameriške dolarje v obliki gotovine (85%) in zlato (15%).

Centralni banki Българска народна банка (Bolgarska narodna banka) se je priznala terjatev v višini vplačanega kapitala in prenesenih deviznih rezerv. Slednje se morajo obravnavati enako kot obstoječe terjatve drugih nacionalnih centralnih bank euroobmočja (glej pojasnilo št. 11.1 »Obveznosti, enakovredne prenosu deviznih rezerv«).

2.8 Računovodski izkazi za obdobje 2021–2025

Bilanca stanja

Izkaz poslovnega izida

3 Poročilo neodvisnega revizorja

Predsednici in Svetu
Evropske centralne banke
Frankfurt na Majni

Poročilo o reviziji računovodskih izkazov ECB za leto 2025

Mnenje

Revidirali smo računovodske izkaze Evropske centralne banke (ECB) za leto, končano 31. decembra 2025 – vključene v zaključni račun ECB – ki obsegajo bilanco stanja, izkaz poslovnega izida ter povzetek bistvenih računovodskih usmeritev in drugih pojasnjevalnih opomb.

Po našem mnenju so priloženi računovodski izkazi resničen in pošten prikaz finančnega položaja ECB na dan 31. decembra 2025 ter njenega poslovnega izida za tedaj končano leto v skladu z načeli, ki jih je določil Svet ECB in so navedena v Sklepu Evropske centralne banke (EU) 2024/2938 z dne 14. novembra 2024 o letnih računovodskih izkazih Evropske centralne banke (ECB/2024/32), ki temelji na Smernici Evropske centralne banke (EU) 2024/2941 z dne 14. novembra 2024 o pravnem okviru za računovodstvo in finančno poročanje v Evropskem sistemu centralnih bank (ECB/2024/31).

Podlaga za mnenje

Revizijo smo opravili v skladu z mednarodnimi standardi revidiranja (MSR). Naše odgovornosti na podlagi teh standardov so podrobneje opisane v tem poročilu v odstavku Revizorjeva odgovornost za revizijo računovodskih izkazov. V skladu z nemškimi etičnimi zahtevami, ki se nanašajo na revizijo računovodskih izkazov ter so skladne s Kodeksom etike za računovodske strokovnjake (Kodeks IESBA), ki ga je izdal Odbor za mednarodne standarde etike za računovodske strokovnjake, potrjujemo, da smo neodvisni od ECB in da smo izpolnili vse druge etične odgovornosti v skladu s temi zahtevami. Verjamemo, da so pridobljeni revizijski dokazi zadostna in ustrezna podlaga za naše mnenje.

Druge informacije

Za druge informacije, vključene v zaključni račun ECB, je odgovoren Izvršilni odbor ECB (Izvršilni odbor). Druge informacije obsegajo vse informacije, ki so v zaključnem računu ECB, z izjemo računovodskih izkazov ECB in našega revizorjevega poročila.

Naše mnenje o računovodskih izkazih se ne nanaša na druge informacije in o njih ne izražamo nobene oblike zagotovila.

V povezavi z opravljeno revizijo računovodskih izkazov je naša odgovornost prebrati druge informacije in pri tem presoditi, ali so druge informacije pomembno neskladne z računovodskimi izkazi ali našim poznavanjem, pridobljenim pri revidiranju, ali se kako drugače kažejo kot pomembno napačne.

Odgovornost Izvršilnega odbora in pristojnih za upravljanje za računovodske izkaze

Izvršilni odbor je odgovoren za pripravo in pošteno predstavitev računovodskih izkazov v skladu z načeli, ki jih je določil Svet ECB in so navedena v Sklepu Evropske centralne banke (EU) 2024/2938 z dne 14. novembra 2024 o letnih računovodskih izkazih Evropske centralne banke (ECB/2024/32), ki temelji na Smernici Evropske centralne banke (EU) 2024/2941 z dne 14. novembra 2024 o pravnem okviru za računovodstvo in finančno poročanje v Evropskem sistemu centralnih bank (ECB/2024/31), ter za tako notranje kontroliranje, kot je v skladu z odločitvijo Izvršilnega odbora potrebno, da omogoči pripravo računovodskih izkazov, ki ne vsebujejo pomembno napačne navedbe zaradi prevare ali napake.

Izvršilni odbor je pri pripravi računovodskih izkazov odgovoren za oceno sposobnosti ECB, da nadaljuje kot delujoče podjetje, za razkritje zadev, povezanih z delujočim podjetjem, in za uporabo predpostavke delujočega podjetja kot podlago za računovodenje.

Pristojni za upravljanje so odgovorni za nadzor nad pripravo računovodskih izkazov ECB.

Revizorjeva odgovornost za revizijo računovodskih izkazov

Naši cilji so pridobiti sprejemljivo zagotovilo o tem, ali so računovodski izkazi kot celota brez pomembno napačne navedbe zaradi prevare ali napake, in izdati revizorjevo poročilo, ki vključuje naše mnenje. Sprejemljivo zagotovilo je visoka stopnja zagotovila, vendar ni jamstvo, da bo revizija, opravljena v skladu z MSR, vedno odkrila pomembno napačno navedbo, če ta obstaja. Napačne navedbe lahko izhajajo iz prevare ali napake ter se smatrajo za pomembne, če je upravičeno pričakovati, da posamič ali skupaj vplivajo na gospodarske odločitve uporabnikov, sprejete na podlagi teh računovodskih izkazov.

Med načrtovanjem in izvajanjem revidiranja v skladu z MSR uporabljamo strokovno presojo in ohranjamo poklicno nezaupljivost. Prav tako:

• prepoznamo in ocenimo tveganja pomembno napačne navedbe v računovodskih izkazih bodisi zaradi prevare ali napake, oblikujemo in izvajamo revizijske postopke kot odzive na ocenjena tveganja ter pridobivamo zadostne in ustrezne revizijske dokaze, ki zagotavljajo podlago za naše mnenje. Tveganje, da ne bomo odkrili pomembno napačne navedbe, ki izvira iz prevare, je višje kot tveganje, da ne bomo odkrili pomembno napačne navedbe, ki izvira iz napake, saj prevara lahko vključuje skrivne dogovore, ponarejanje, namerno opustitev, napačno razlago ali izogibanje notranjih kontrol;
• pridobimo razumevanje notranjih kontrol, pomembnih za revizijo, z namenom oblikovanja revizijskih postopkov, ki so okoliščinam primerni, vendar ne z namenom izraziti mnenje o učinkovitosti notranjih kontrol ECB;
• presodimo ustreznost uporabljenih računovodskih usmeritev in sprejemljivost računovodskih ocen ter z njimi povezanih razkritij Izvršilnega odbora;
• na podlagi pridobljenih revizijskih dokazov o obstoju pomembne negotovosti glede dogodkov ali okoliščin, ki vzbujajo dvom v sposobnost ECB, da nadaljuje kot delujoče podjetje, sprejmemo sklep o ustreznosti uporabe predpostavke delujočega podjetja kot podlage računovodenja s strani Izvršilnega odbora. Če sprejmemo sklep o obstoju pomembne negotovosti, smo dolžni v revizorjevem poročilu opozoriti na ustrezna razkritja v računovodskih izkazih ali, če so taka razkritja neustrezna, prilagoditi mnenje. Naši sklepi temeljijo na revizijskih dokazih, pridobljenih do datuma izdaje revizorjevega poročila;
• ovrednotimo splošno predstavitev, strukturo in vsebino računovodskih izkazov, vključno z razkritji, in ali računovodski izkazi predstavljajo zadevne posle in dogodke na način, da je dosežen resničen in pošten prikaz.

Pristojne za upravljanje med drugim obveščamo o načrtovanem obsegu in času revidiranja in o pomembnih revizijskih ugotovitvah, vključno s pomembnimi pomanjkljivostmi notranjih kontrol, ki smo jih zaznali med našo revizijo.

Frankfurt na Majni, 17. februar 2026

Forvis Mazars GmbH & Co. KG
Wirtschaftsprüfungsgesellschaft
Steuerberatungsgesellschaft

Markus Morfeld Wirtschaftsprüfer

Christina Fernholz Wirtschaftsprüferin

4 Pojasnilo k razdelitvi dobička/razporeditvi izgube

To pojasnilo ni del računovodskih izkazov ECB za leto 2025.

V skladu s členom 33 Statuta ESCB se čisti dobiček ECB prenese v naslednjem zaporedju:

1. znesek, ki ga določi Svet ECB in ki ne sme presegati 20% čistega dobička, se prenese v splošni rezervni sklad največ do višine, ki je enaka 100% kapitala;
2. preostali čisti dobiček se razdeli med delničarje ECB sorazmerno z njihovimi vplačanimi deleži.^[71]

Če ima ECB izgubo, se primanjkljaj pokrije iz splošnega rezervnega sklada ECB, po potrebi pa na podlagi sklepa Sveta ECB tudi iz denarnih prihodkov v danem poslovnem letu, in sicer sorazmerno z višino in do višine zneskov, ki so v skladu s členom 32.5 Statuta ESCB porazdeljeni nacionalnim centralnim bankam.^[72]

Izguba ECB je v letu 2025 znašala 1.254 milijonov EUR, potem ko je v letu 2024 znašala 7.944 milijonov EUR. Po sklepu Sveta ECB bo izguba prenesena v bilanco stanja ECB in bo pokrita s prihodnjimi dobički.