Naš odziv na izredne razmere zaradi koronavirusa

Christine Lagarde, predsednica ECB

Pandemija koronavirusa je povzročila izredne razmere na področju javnega zdravja, ki so v novejši zgodovini brez primere. Gre za neverjetno človeško tragedijo, ki se odvija po vsem svetu, naša zahvala pa gre predanim zdravstvenim delavcem, ki so na prvi frontni črti zdravstvenega sistema. Predstavlja tudi izjemno velik gospodarski šok, ki terja ambiciozno, usklajeno in takojšnje odzivanje politik na vseh frontah v pomoč ogroženim posameznikom in podjetjem.

Drugače kot v obdobju 2008–2009 je šok, s katerim se soočamo danes, univerzalen: skupen je vsem državam in vsem segmentom družbe. Dokler so v veljavi zajezitveni ukrepi, moramo vsi zmanjšati svoja dnevna opravila in s tem tudi trošenje. V bistvu je velik del gospodarstva začasno izklopljen.

Gospodarska aktivnost v celotnem euroobmočju se bo zato precej zmanjšala. Javne politike tega ne morejo preprečiti. Lahko pa zagotovijo, da gospodarski upad ni daljši ali globlji, kot je nujno. Sedanje razmere povzročajo hude motnje v denarnih tokovih podjetij in zaposlenih, kar ogroža preživetje podjetij in ohranitev delovnih mest. Javne politike jim morajo pomagati.

V središču odzivanja morajo biti zdravstvene in javnofinančne politike. Skupaj z njimi igra denarna politika ključno vlogo. Denarna politika mora ohraniti finančni sektor likviden ter vsem sektorjem v gospodarstvu zagotoviti ugodne pogoje financiranja. To velja enako za posameznike, družine, podjetja, banke in vlade.

Z zaostrovanjem pogojev financiranja bi se škoda zaradi koronavirusa še povečala, in to v času, ko gospodarstvo potrebuje dodatno podporo. Ko je zasebno trošenje močno omejeno, lahko poslabševanje pogojev financiranja za javni sektor – ki v euroobmočju predstavlja približno polovico gospodarstva – pomeni grožnjo stabilnosti cen.

V zadnjem tednu smo bili priča precejšnjemu poslabševanju razmer v euroobmočju. Naša ocena gospodarskih razmer je postala temačnejša. Globoka negotovost glede gospodarskega izpada je sedaj opazna v vseh razredih premoženja tako v euroobmočju kot tudi po svetu.

To je privedlo do zaostritve pogojev financiranja, zlasti pri daljših ročnostih. Krivulja netvegane obrestne mere se je pomaknila navzgor, krivulja donosnosti državnih vrednostnih papirjev – ki je ključna pri določanju cene vsega finančnega premoženja – pa se je povsod zvišala in je postala bolj razpršena. Takšna gibanja ovirajo nemoteno transmisijo denarne politike v vseh jurisdikcijah euroobmočja ter ogrožajo cenovno stabilnost.

Svet ECB je zato v sredo napovedal nov izredni program nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji v višini 750 milijard EUR, ki se bo izvajal do konca leta poleg nakupov v višini 120 milijard, ki so bili napovedani 12. marca. Skupaj to znaša 7,3% BDP euroobmočja. Program je začasen, njegov namen pa je obvladovati negotove razmere, ki so v naši denarni uniji brez primere. Na voljo je vsem jurisdikcijam ter bo ostal v veljavi, dokler ne ocenimo, da je kriza v zvezi s koronavirusom končana.

Novi instrument ima tri glavne prednosti. Prvič, ustreza vrsti šoka, s katerim se soočamo: gre za šok od zunaj, ki ni povezan s temeljnimi gospodarskimi spremenljivkami ter vpliva na vse države v euroobmočju. Drugič, omogoča nam, da interveniramo vzdolž celotne krivulje donosnosti, s čimer bomo preprečili finančno fragmentacijo in izkrivljanje cene kreditiranja. Tretjič, zasnovan je tako, da se odziva na postopno napredovanje virusa in na negotovost glede tega, kje in kdaj bodo posledice najhujše.

To se kaže tudi v pogojih novega programa. Medtem ko bo referenčno razporejanje nakupov po jurisdikcijah še naprej določal kapitalski ključ nacionalnih centralnih bank, pa se bodo nakupi izvajali fleksibilno. S tem bo omogočeno nihanje razporeditve nakupov v času, po razredih finančnega premoženja in po jurisdikcijah.

Ker bi lahko nekatere lastne omejitve ovirale ukrepe, ki jih mora ECB sprejeti, da bi izpolnila svoj mandat, bo Svet ECB presodil, ali je treba te omejitve po potrebi revidirati, da bi bilo ukrepanje sorazmerno s tveganji, s katerimi se soočamo.

Popolnoma smo pripravljeni, da povečamo velikost programa nakupa vrednostnih papirjev in da prilagodimo njegovo sestavo, za kolikor bi bilo potrebno in tako dolgo, kot bi bilo potrebno. Upoštevali bomo vse možnosti in vse nepredvidljive okoliščine, da bi gospodarstvu pomagali prebroditi ta šok.

Sklenili smo tudi, da bomo kupovali komercialne zapise zadostne kreditne kvalitete ter da bomo razširili nabor finančnega premoženja, ki je primerno kot zavarovanje v operacijah refinanciranja. Cilj je okrepiti ukrepe, ki smo jih sprejeli prejšnji teden, da bi zaščitili tok posojil podjetjem in posameznikom.

Prek operacij refinanciranja dajemo na voljo likvidnost v višini 3 bilijone EUR po najnižji obrestni meri, ki smo jo kadarkoli ponudili (–0,75%). S ponujanjem sredstev pod obrestno mero za odprto ponudbo mejnega depozita lahko okrepimo spodbude, ki izhajajo iz negativnih obrestnih mer, ter jih neposredno usmerimo na tiste, ki jih lahko najbolje izkoristijo. Tudi evropski bančni nadzor je sprostil dodatni bančni kapital v višini okrog 120 milijard EUR, s čimer se bo precej povečala sposobnost bank v euroobmočju, da odobravajo posojila.

Vse to kaže zavezanost ECB, da izpolni svojo vlogo pri zagotavljanju podpore vsem državljanom v euroobmočju v teh izredno zahtevnih časih. ECB bo zagotovila, da lahko vsi sektorji v gospodarstvu izkoristijo ugodne finančne pogoje, s čimer bodo lahko ublažili ta šok. Storili bomo vse, kar je potrebno, da v okviru našega mandata pomagamo euroobmočju prebroditi to krizo, ker ECB služi evropskim državljanom.