- IZJAVA O DENARNI POLITIKI
TISKOVNA KONFERENCA
Christine Lagarde, predsednica ECB,
Luis de Guindos, podpredsednik ECB
Frankfurt na Majni, 2. februar 2023
Dober dan, s podpredsednikom vas lepo pozdravljava na tiskovni konferenci.
Najprej bi rada čestitala Hrvaški, ki se je 1. januarja 2023 pridružila euroobmočju. Obenem v Svetu ECB izrekamo prisrčno dobrodošlico guvernerju Hrvatske narodne banke Borisu Vujčiću. Zdaj bomo poročali o rezultatih današnje seje.
Svet ECB bo vztrajal na začrtani poti in obrestne mere še naprej precej zviševal z enakomerno hitrostjo ter jih ohranjal na ravni, ki je dovolj restriktivna, da se bo inflacija čimprej vrnila na srednjeročno ciljno raven 2%. Skladno s tem je Svet ECB danes sklenil, da vse tri ključne obrestne mere ECB zviša za 50 bazičnih točk, in pričakuje, da jih bo v prihodnje še zviševal. Zaradi osnovnih inflacijskih pritiskov namerava obrestne mere na naslednji seji v marcu dvigniti še za 50 bazičnih točk, zatem pa bo presodil o nadaljnjem poteku denarne politike. Z ohranjanjem obrestnih mer na restriktivni ravni se bo inflacija sčasoma znižala, ker bodo višje obrestne mere zavirale povpraševanje, hkrati pa bodo preprečevale tveganje, da bi se inflacijska pričakovanja trajno premaknila navzgor. V vsakem primeru se bo Svet ECB o obrestnih merah denarne politike tudi v prihodnje odločal na podlagi podatkov in na vsaki seji posebej.
Svet ECB je danes določil tudi, kako bo potekalo zmanjševanje Eurosistemovih imetij vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev (APP). Kot je bilo objavljeno decembra, se bo portfelj programa APP od začetka marca do konca junija 2023 zmanjševal za povprečno 15 milijard EUR mesečno, nadaljnje zmanjševanje pa bo določeno postopno. Delna ponovna investiranja se bodo izvajala približno v skladu s sedanjo prakso. Predvsem bodo preostali ponovno investirani zneski razporejeni sorazmerno z deležem unovčenj v vsakem od programov, ki sestavljajo program APP, medtem ko bodo ponovna investiranja v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja (PSPP) razporejena sorazmerno z deležem unovčenj v vsaki jurisdikciji ter sorazmerno z deležem nacionalnih in nadnacionalnih izdajateljev. Pri nakupih podjetniških obveznic bodo preostala ponovna investiranja nagnjena bolj v prid izdajateljem, ki so podnebno uspešnejša. Brez poseganja v naš cilj cenovne stabilnosti bo ta pristop podpiral postopno razogljičenje Eurosistemovih imetij podjetniških obveznic skladno s cilji Pariškega sporazuma.
Današnji sklepi so predstavljeni v sporočilu za javnost, ki je objavljeno na našem spletnem mestu. Način zmanjševanja imetij v portfelju programa APP je podrobneje opisan v ločenem sporočilu za javnost, ki bo objavljeno ob 15.45 po srednjeevropskem času.
Zdaj bom podrobneje pojasnila našo oceno gospodarskih in inflacijskih gibanj, zatem pa še oceno finančnih in denarnih razmer.
Gospodarska aktivnost
Po Eurostatovi preliminarni prvi oceni se je gospodarstvo euroobmočja v četrtem četrtletju 2022 povečalo za 0,1%. To je več, kot je bilo predvideno v decembrskih makroekonomskih projekcijah strokovnjakov Eurosistema, a še vedno pomeni, da se je gospodarska aktivnost od sredine leta 2022 močno upočasnila, in pričakujemo, da bo v bližnji prihodnosti ostala šibka. Rast v euroobmočju še vedno upočasnjujeta oslabljena svetovna aktivnost in velika geopolitična negotovost, ki obstaja predvsem zaradi ruske neupravičene vojne proti Ukrajini in njenim prebivalcem. Skupaj z visoko inflacijo in bolj zaostrenimi pogoji financiranja ta dva dejavnika zavirata potrošnjo in proizvodnjo, še zlasti v predelovalnem sektorju.
Po drugi strani ozka grla v dobavi postopno popuščajo, oskrba s plinom je postala bolj zanesljiva, podjetja imajo še vedno veliko neizpolnjenih naročil, zaupanje pa se izboljšuje. Poleg tega dinamika v storitvenem sektorju ostaja močna, saj jo podpirajo učinki ponovnega odpiranja po pandemiji in večje povpraševanje po prostočasnih dejavnostih. Zviševanje plač in nedavna upočasnitev inflacije v skupini energentov bosta predvidoma ublažila upad kupne moči, ki so ga utrpeli mnogi ljudje zaradi visoke inflacije. To bo po drugi strani podpiralo potrošnjo. Na splošno se je gospodarstvo izkazalo za bolj odporno, kot smo pričakovali, in bi v prihodnjih četrtletjih moralo okrevati.
Stopnja brezposelnosti je decembra 2022 ostala na dolgoročno nizki ravni 6,6%, vendar bi se ustvarjanje delovnih mest v prihodnjih četrtletjih lahko upočasnilo, brezposelnost pa bi se lahko zvišala.
Državni ukrepi pomoči za zaščito gospodarstva pred visokimi cenami energentov bi morali biti začasni, ciljno usmerjeni in oblikovani tako, da se ohranijo spodbude za zmanjševanje porabe energije. Predvsem je pomembno, da se zdaj, ko energetska kriza popušča, začnejo ti ukrepi skladno z upadanjem cen energentov hitro in usklajeno odpravljati. Vsi ukrepi, ki teh načel ne bodo izpolnjevali, bodo verjetno okrepili srednjeročne inflacijske pritiske, kar bi terjalo odločnejši odziv denarne politike. Poleg tega bi morale biti javnofinančne politike skladno z okvirom ekonomskega upravljanja, ki velja v EU, oblikovane tako, da prispevajo k večji produktivnosti gospodarstva in omogočajo postopno zniževanje visokih stopenj javnega dolga. Politike za povečevanje ponudbenih zmogljivosti v euroobmočju, zlasti v energetskem sektorju, lahko prispevajo k zmanjševanju cenovnih pritiskov v srednjeročnem obdobju. V ta namen bi morale vlade hitro uresničiti svoje načrte na področju naložb in strukturnih reform v okviru programa »EU naslednje generacije«. Reformo okvira ekonomskega upravljanja v EU bi bilo treba hitro zaključiti.
Inflacija
Po Eurostatovi prvi oceni, ki je bila izračunana z uporabo Eurostatovih ocen za Nemčijo, je inflacija januarja znašala 8,5%. To bi bilo za 0,7 odstotne točke manj kot decembra, k znižanju inflacije pa je največ prispeval ponoven strm upad cen energentov. Tržni kazalniki nakazujejo, da bodo cene energentov v prihodnjih letih bistveno nižje, kot smo pričakovali v času naše zadnje seje. Inflacija v skupini hrane se je še nadalje zvišala na 14,1%, saj se pretekla strma zvišanja energetskih in drugih stroškov pri proizvodnji hrane še vedno prelivajo v cene življenjskih potrebščin.
Cenovni pritiski ostajajo močni, deloma zato, ker se visoki energetski stroški širijo po celotnem gospodarstvu. Inflacija brez hrane in energentov je januarja ostala na ravni 5,2%, medtem ko je inflacija v skupini industrijskih proizvodov razen energentov zrasla na 6,9%. Inflacija v skupini storitev je upadla na 4,2%. Tudi drugi kazalniki osnovne inflacije so še vedno visoki. Državni ukrepi pomoči gospodinjstvom zaradi visokih cen energentov bodo v letu 2023 zavirali inflacijo, vendar jo bodo povečali, ko se bodo iztekli. Obenem je obseg nekaterih od teh ukrepov odvisen od gibanja cen energentov, zato je njihov prispevek k inflaciji še posebej negotov.
Čeprav ozka grla v ponudbi postopno popuščajo, njihovi zapozneli učinki še vedno prispevajo k višji inflaciji v skupini izdelkov. Enako velja za odpravljanje pandemičnih omejitev, kjer vpliv nakopičenega povpraševanja sicer postopno slabi, vendar še vedno potiska cene navzgor, predvsem v storitvenem sektorju.
Rast plač se pospešuje, poganjajo pa jo robustni trgi dela, pri čemer glavna tema v plačnih pogajanjih postaja dohitevanje visoke inflacije. Kljub temu so nedavni podatki o plačni dinamiki skladni z našimi predvidevanji v decembrskih makroekonomskih projekcijah. Večina kazalnikov dolgoročnejših inflacijskih pričakovanj je trenutno na ravni okrog dveh odstotkov, vseeno pa jih je treba še naprej redno spremljati.
Ocena tveganj
Tveganja v obetih za gospodarsko rast so postala bolj uravnotežena. Ruska neupravičena vojna proti Ukrajini in njenim prebivalcem ostaja pomembno navzdol usmerjeno tveganje in bi lahko povzročila nova zvišanja energetskih in prehrambnih stroškov. Rast v euroobmočju bi lahko bila še dodatno okrnjena, če bi svetovno gospodarstvo oslabilo bolj, kot pričakujemo. Poleg tega bi bilo okrevanje ovirano, če bi se pandemija ponovno zaostrila in povzročila nove motnje v dobavi. Po drugi strani bi energetski šok lahko popustil hitreje, kot je pričakovano, in podjetja v euroobmočju bi se lahko hitreje prilagodila na zahtevno mednarodno okolje. To bi podpiralo hitrejšo rast od pričakovane.
Tveganja v obetih za inflacijo so prav tako postala bolj uravnotežena, še zlasti v kratkoročnem obdobju. Med navzgor usmerjenimi tveganji bi obstoječi pritiski v proizvodnih verigah lahko še vedno povzročili zvišanja drobnoprodajnih cen v bližnji prihodnosti. Poleg tega bi močnejši odboj gospodarske aktivnosti od pričakovanega na Kitajskem lahko dal svež pospešek cenam surovin in zunanjemu povpraševanju. Domači dejavniki, kot so trajno zvišanje inflacijskih pričakovanj nad ciljno raven ali višja rast plač od pričakovane, bi lahko prispevali k višji inflaciji, in sicer tudi v srednjeročnem obdobju. Med navzdol usmerjenimi tveganji pa bi nedavni upad cen energentov, če bo vztrajal, lahko povzročil, da se inflacija zniža hitreje, kot je pričakovano. Ti navzdol usmerjeni pritiski v skupini energentov bi se zatem lahko prevedli tudi v šibkejšo dinamiko osnovne inflacije. Nadaljnje popuščanje povpraševanja bi prav tako prispevalo k temu, da bi bili cenovni pritiski šibkejši, kot se trenutno pričakuje, še zlasti v srednjeročnem obdobju.
Finančne in denarne razmere
Vzporedno z zaostrovanjem denarne politike se tržne obrestne mere še nadalje zvišujejo in posojila zasebnemu sektorju postajajo dražja. Bančno posojanje podjetjem se je v zadnjih mesecih močno upočasnilo. Deloma k temu prispevajo manjše potrebe po financiranju zalog. Vseeno upočasnitev odraža tudi popuščanje povpraševanja po posojilih za financiranje podjetniških naložb, saj so se obrestne mere za bančna posojila strmo zvišale, kreditni standardi pa precej zaostrili, kot je razvidno tudi iz naše zadnje ankete o bančnih posojilih. Posojanje gospodinjstvom prav tako še naprej upada, kar odraža naraščanje obrestnih mer, strožje kreditne standarde in strm upad povpraševanja po hipotekarnih posojilih. Skladno z upočasnjevanjem kreditne rasti se hitro upočasnjuje tudi rast denarja, pri kateri je izrazit upad v najbolj likvidnih komponentah, vključno z vlogami čez noč, samo deloma nadoknadil premik k vezanim vlogam.
Zaključek
Če povzamemo, Svet ECB bo vztrajal na začrtani poti in obrestne mere še naprej precej zviševal z enakomerno hitrostjo ter jih ohranjal na ravni, ki je dovolj restriktivna, da se bo inflacija čimprej vrnila na srednjeročno ciljno raven 2%. Skladno s tem smo danes sklenili , da vse tri ključne obrestne mere ECB zvišamo za 50 bazičnih točk, in pričakujemo, da jih bomo v prihodnje še zviševali. Zaradi osnovnih inflacijskih pritiskov jih nameravamo na naslednji seji v marcu dvigniti še za 50 bazičnih točk, zatem pa bomo presodili o nadaljnjem poteku denarne politike. Z ohranjanjem obrestnih mer na restriktivni ravni se bo inflacija sčasoma znižala, ker bodo višje obrestne mere zavirale povpraševanje, hkrati pa bodo preprečevale tveganje, da bi se inflacijska pričakovanja trajno premaknila navzgor. Poleg tega se bo od začetka marca 2023 portfelj programa APP zmanjševal z umirjeno in predvidljivo hitrostjo, saj Eurosistem ne bo ponovno investiral vseh izplačil glavnice zapadlih vrednostnih papirjev.
O obrestnih merah denarne politike se bomo tudi v prihodnje odločali na podlagi podatkov in na vsaki seji posebej. V okviru našega mandata smo pripravljeni prilagoditi vse instrumente, kot bo potrebno, da se inflacija vrne na našo srednjeročno ciljno raven.
Zdaj smo vam na voljo za vprašanja.
Za natančno tiste formulacije, ki jih je uskladil Svet ECB, glej angleško različico.
Evropska centralna banka
Generalni direktorat Stiki z javnostjo
- Sonnemannstrasse 20
- 60314 Frankfurt na Majni, Nemčija
- +49 69 1344 7455
- media@ecb.europa.eu
Razmnoževanje je dovoljeno pod pogojem, da je naveden vir.
Kontakti za medije