TISKOVNA KONFERENCA

Christine Lagarde, predsednica ECB,
Luis de Guindos, podpredsednik ECB

Frankfurt na Majni, 5. februar 2026

Dober dan, s podpredsednikom vas lepo pozdravljava na tiskovni konferenci.

Najprej bi rada čestitala Bolgariji, ki se je 1. januarja 2026 pridružila euroobmočju. Obenem toplo pozdravljava Dimitarja Radeva, guvernerja centralne banke Българска народна банка (Bolgarska narodna banka), v Svetu ECB. Članstvo v euroobmočju se je od leta 1999 skoraj podvojilo, kar priča o privlačnosti enotne valute in trajnih prednostih evropskega povezovanja.

Zdaj bova poročala o rezultatih današnje seje.

Svet ECB je danes sklenil, da pusti vse tri ključne obrestne mere ECB nespremenjene. Naša posodobljena ocena znova potrjuje, da se bo inflacija srednjeročno stabilizirala na ciljni 2-odstotni ravni. Gospodarstvo ostaja odporno v zahtevnem svetovnem okolju. Rast podpirajo nizka brezposelnost, dobro finančno stanje zasebnega sektorja, postopno izvajanje dogovorjene javne porabe za obrambo in infrastrukturo ter spodbujevalni učinki naših preteklih znižanj obrestnih mer. Vseeno so obeti še vedno negotovi, kar je predvsem posledica vztrajne negotovosti glede svetovnih trgovinskih politik in geopolitičnih napetosti.

Odločeni smo zagotoviti, da se bo inflacija srednjeročno stabilizirala na ciljni 2-odstotni ravni. O ustrezni naravnanosti denarne politike se bomo odločali na podlagi podatkov in na vsaki seji posebej. Tako bomo pri sklepih o obrestnih merah izhajali iz ocene inflacijskih obetov in z njimi povezanih tveganj, v kateri bomo upoštevali nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike. Glede ravni ključnih obrestnih mer se ne zavezujemo vnaprej.

Današnje odločitve so predstavljene v sporočilu za javnost, ki je objavljeno na našem spletnem mestu.

Zdaj bom podrobneje pojasnila našo oceno gospodarskih in inflacijskih gibanj, zatem pa še oceno finančnih in denarnih razmer.

Gospodarska aktivnost

Gospodarstvo je v zadnjem četrtletju lanskega leta po Eurostatovi prvi oceni zraslo za 0,3%. Rast poganjajo predvsem storitve, zlasti v informacijskem in komunikacijskem sektorju. Predelovalne dejavnosti ostajajo odporne kljub zaviralnim dejavnikom iz svetovne trgovinske menjave in geopolitične negotovosti. V gradbeništvu se zagon povečuje, k čemur prispevajo tudi javne naložbe.

Trg dela še vedno podpira dohodke, čeprav se je povpraševanje po delovni sili še nadalje ohladilo. Stopnja brezposelnosti je decembra znašala 6,2%, potem ko je bila novembra na ravni 6,3%. Naraščanje dohodkov iz dela bo skupaj z nižjo stopnjo varčevanja gospodinjstev predvidoma krepilo zasebno potrošnjo. K domačemu povpraševanju bodo prispevali tudi državni izdatki za infrastrukturo in obrambo. Podjetniške naložbe se bodo po pričakovanjih še dodatno okrepile in ankete kažejo, da podjetja vse več vlagajo v nove digitalne tehnologije. Po drugi strani je zunanje okolje zaradi višjih carin in močnejšega eura v lanskem letu še vedno zahtevno.

Svet ECB poudarja, da je treba v sedanjem geopolitičnem kontekstu nujno okrepiti euroobmočje in njegovo gospodarstvo. Vlade bi morale dajati prednost vzdržnim javnim financam, strateškim naložbam in strukturnim reformam, ki pospešujejo gospodarsko rast. Še vedno je bistveno, da se sprosti celoten potencial enotnega trga. Prav tako je pomembno, da se po ambicioznem časovnem načrtu povečuje integracija kapitalskih trgov z dokončanjem unije prihrankov in naložb ter bančne unije, in da se hitro sprejme uredba o uvedbi digitalnega eura.

Inflacija

Inflacija se je januarja znižala na 1,7%, potem ko je bila decembra na ravni 2,0%, novembra pa 2,1%. V skupini energentov je inflacija upadla na −4,1%, potem ko je decembra znašala −1,9% in novembra –0,5%, v skupini hrane pa se je zvišala na 2,7%, z 2,5% v decembru in 2,4% v novembru. Inflacija brez energentov in hrane se je znižala na 2,2%, potem ko je decembra znašala 2,3%, novembra pa 2,4%. Blagovna inflacija se je rahlo zvišala na 0,4%, storitvena inflacija pa je upadla na 3,2%, s 3,4% v decembru in 3,5% v novembru.

Kazalniki osnovne inflacije se v zadnjih mesecih niso veliko spremenili in ostajajo skladni z 2-odstotnim srednjeročnim ciljem. Rast dogovorjenih plač in v prihodnost usmerjeni kazalniki, kot so plačni kazalnik ECB in ankete o plačnih pričakovanjih, nakazujejo, da se bo rast stroškov dela še naprej upočasnjevala. Vendar pa ostaja negotovo, koliko bodo k skupni rasti plač prispevala izplačila poleg in onkraj komponente dogovorjenih plač.

Večina meril dolgoročnejših inflacijskih pričakovanj je še vedno na ravni okrog 2%, kar podpira stabilizacijo inflacije okrog ciljne ravni.

Ocena tveganj

Euroobmočje se še vedno sooča z volatilnim svetovnim okoljem ekonomskih politik. Ponovna okrepitev negotovosti bi lahko zavirala povpraševanje. Na povpraševanje bi lahko negativno vplivalo tudi poslabšanje razpoloženja na svetovnih finančnih trgih. Nadaljnja trenja v mednarodni trgovinski menjavi bi lahko ovirala dobavne verige, zmanjšala izvoz in oslabila potrošnjo in naložbe. Geopolitične napetosti, zlasti ruska neupravičena vojna proti Ukrajini, ostajajo pomemben vir negotovosti. Nasprotno bi načrtovani izdatki za obrambo in infrastrukturo skupaj z izvajanjem reform za povečanje produktivnosti in uvajanjem novih tehnologij v podjetjih euroobmočja lahko rast okrepili bolj, kot je pričakovano, med drugim tudi s pozitivnim vplivom na zaupanje podjetij in potrošnikov. Rast bi lahko na višjo raven od trenutno pričakovane pospešili tudi novi trgovinski dogovori in globlja integracija evropskega enotnega trga.

Za inflacijo so obeti še vedno bolj negotovi kot običajno, saj svetovno okolje ekonomskih politik ostaja volatilno. Inflacija bi lahko bila nižja, če bi se povpraševanje po izvozu euroobmočja zaradi carin zmanjšalo bolj, kot je pričakovano, in če bi države s presežnimi zmogljivostmi še dodatno povečale izvoz v euroobmočje. Poleg tega bi močnejši euro lahko inflacijo potisnil navzdol bolj, kot je pričakovano. Bolj volatilni finančni trgi z večjim odporom do tveganja bi lahko zavirali povpraševanje in s tem zniževali tudi inflacijo. Nasprotno bi bila inflacija lahko višja od pričakovane, če bi se trajno zvišale cene energentov ali če bi se zaradi bolj fragmentiranih svetovnih dobavnih verig zvišale uvozne cene, če bi bila motena dobava kritičnih surovin in če bi se zaostrile omejitve zmogljivosti v gospodarstvu euroobmočja. Če se bo rast plač zniževala počasneje, bi se storitvena inflacija lahko znižala pozneje, kot je pričakovano. K zvišanju inflacije bi na srednji rok lahko prispevalo tudi načrtovano povečanje izdatkov za obrambo in infrastrukturo. Zaradi ekstremnih vremenskih pojavov ter splošnejšega napredovanja krize v zvezi s podnebjem in naravo bi se cene hrane lahko zvišale bolj, kot je pričakovano.

Finančne in denarne razmere

Tržne obrestne mere so se od zadnje seje Sveta ECB znižale, medtem ko se je zaradi svetovnih trgovinskih in geopolitičnih napetosti začasno povečala volatilnost na finančnih trgih. Obrestne mere za bančna posojila podjetjem so se decembra zvišale na 3,6%, potem ko so novembra znašale 3,5%, enako tudi stroški izdajanja tržnih dolžniških vrednostnih papirjev. Povprečna obrestna mera za nova hipotekarna posojila je bila tudi decembra nespremenjena na ravni 3,3%.

Bančno posojanje podjetjem se je decembra na medletni ravni povečalo za 3,0%, potem ko je novembra rast znašala 3,1%, oktobra pa 2,9%. Obseg izdanih podjetniških obveznic se je decembra povečal za 3,4%. Kot je pokazala naša najnovejša anketa o bančnih posojilih v euroobmočju, se je povpraševanje podjetij po kreditiranju v četrtem četrtletju rahlo povečalo, zlasti za financiranje zalog in obratnega kapitala. Po drugi strani so se kreditni standardi za posojila podjetjem ponovno zaostrili.

Hipotekarno posojanje se je v odziv na nadaljnjo rast povpraševanja po posojilih in sproščanje kreditnih standardov povečalo za 3,0%, potem ko je novembra rast znašala 2,9%, oktobra pa 2,8%.

Zaključek

Svet ECB je danes sklenil, da pusti vse tri ključne obrestne mere ECB nespremenjene. Odločeni smo zagotoviti, da se bo inflacija srednjeročno stabilizirala na ciljni 2-odstotni ravni. O ustrezni naravnanosti denarne politike se bomo odločali na podlagi podatkov in na vsaki seji posebej. Pri sklepih o obrestnih merah bomo izhajali iz ocene inflacijskih obetov in z njimi povezanih tveganj, v kateri bomo upoštevali nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike. Glede ravni ključnih obrestnih mer se ne zavezujemo vnaprej.

V vsakem primeru smo v okviru našega mandata pripravljeni prilagoditi vse instrumente, da bi zagotovili vzdržno stabilizacijo inflacije na ciljni ravni v srednjeročnem obdobju ter ohranili nemoteno delovanje transmisije denarne politike.

Zdaj smo vam na voljo za vprašanja.

Za natančno tiste formulacije, ki jih je uskladil Svet ECB, glej angleško različico.