Glavni poudarki

1 Poslovno poročilo

1.1 Namen poslovnega poročila ECB

Poslovno poročilo^[1] je sestavni del zaključnega računa ECB, njegov namen pa je bralcem ponuditi kontekstualne informacije v zvezi z računovodskimi izkazi.^[2] Ker ECB svoje dejavnosti in operacije izvaja v podporo ciljem svojih politik, je treba finančni položaj in poslovni izid ECB obravnavati v povezavi z ukrepi teh politik.

Poslovno poročilo zato predstavlja glavne naloge in dejavnosti ECB ter njihov vpliv na računovodske izkaze. Poleg tega analizira glavna gibanja v bilanci stanja in izkazu poslovnega izida med letom ter vključuje informacije o finančnih virih ECB. Opisuje tudi tveganja, pomembna za delovanje ECB, pri čemer zagotavlja informacije o specifičnih tveganjih, ki jim je izpostavljena ECB, ter predstavlja politike upravljanja tveganj, ki se uporabljajo za njihovo zmanjševanje.

1.2 Glavne naloge in dejavnosti

ECB je del Eurosistema, ki poleg ECB obsega še nacionalne centralne banke držav članic Evropske unije, katerih valuta je euro.^[3] Poglavitni cilj Eurosistema je ohranjati stabilnost cen. ECB svoje naloge opravlja tako, kot je opisano v Pogodbi o delovanju Evropske unije^[4] ter v Statutu Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (Statut ESCB)^[5] (slika 1). ECB svoje dejavnosti izvaja z namenom izpolnjevanja svojega mandata in ne z namenom ustvarjanja dobička.

Slika 1

Glavne naloge ECB

Eurosistemove operacije denarne politike se evidentirajo v računovodskih izkazih ECB in nacionalnih centralnih bank v euroobmočju, kar odraža načelo decentraliziranega izvajanja denarne politike v Eurosistemu. V tabeli 1 je pregled glavnih operacij in funkcij, ki jih ECB izvaja pri izpolnjevanju svojega mandata, skupaj z njihovim vplivom na računovodske izkaze ECB.

Tabela 1

Glavne dejavnosti ECB in njihov vpliv na računovodske izkaze

Izvajanje denarne politike

Izvajanje deviznih operacij in upravljanje deviznih rezerv

Podpiranje nemotenega delovanja plačilnih sistemov

Prispevek k varnosti in trdnosti bančnega sistema ter k stabilnosti finančnega sistema

Drugo

1.3 Finančna gibanja

1.3.1 Bilanca stanja

Bilanca stanja ECB se je v obdobju 2018–2022 precej povečala, in sicer predvsem zaradi dokončnih nakupov vrednostnih papirjev, ki jih je ECB opravila v kontekstu izvajanja denarne politike Eurosistema (graf 1). Ker so se neto nakupi v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev (APP)^[6] decembra 2018 prenehali izvajati in so se novembra 2019 znova začeli, je bila rast v letu 2019 zmerna ter je izhajala predvsem iz zvišanja tržne vrednosti deviznih rezerv ECB in vrednosti eurobankovcev v obtoku. K znatnemu povečanju v letih 2020 in 2021 so prispevali predvsem neto nakupi vrednostnih papirjev v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev ter uvedba izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP)^[7] v marcu 2020. Neto nakupi vrednostnih papirjev v okviru izrednega programa ob pandemiji so se prenehali izvajati konec marca 2022, v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev pa 1. julija 2022, zaradi česar je bilo povečanje bilance stanja ECB v letu 2022 zmernejše.

Graf 1

Glavne komponente bilance stanja ECB

(v milijardah EUR)

V letu 2022 se je bilanca stanja ECB povečala za 18,7 milijarde EUR na 698,9 milijarde EUR, in sicer predvsem zaradi deleža ECB od vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji in programa nakupa vrednostnih papirjev. Ti nakupi so povzročili povečanje vrednostnih papirjev v imetju za namene denarne politike, medtem ko je denarna poravnava teh nakupov prek sistema TARGET2 privedla do enakovrednega povečanja obveznosti znotraj Eurosistema. Povečanje obveznosti znotraj Eurosistema so več kot odtehtali denarni prilivi zaradi višjih vlog rezidentov euroobmočja pri ECB, kar je hkrati povzročilo tudi povečanje drugih obveznosti.

K rasti bilance stanja ECB je prispevalo tudi povečanje eurske protivrednosti deviznih rezerv ECB in vrednosti eurobankovcev v obtoku.

Vrednostni papirji v eurih v imetju za namene denarne politike so ob koncu leta 2022 predstavljali 65% bilančne vsote ECB. V tej bilančni postavki ima ECB evidentirane vrednostne papirje, kupljene v okviru programa v zvezi s trgi vrednostnih papirjev, tretjega programa nakupa kritih obveznic, programa nakupa listinjenih vrednostnih papirjev, programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja in izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji. Vsi preostali vrednostni papirji v okviru prvega in drugega programa nakupa kritih obveznic so med letom 2022 zapadli.

ECB je na podlagi sklepov Sveta ECB nadaljevala izvajanje neto nakupov vrednostnih papirjev v okviru izrednega programa ob pandemiji do konca marca 2022, medtem ko so se neto nakupi v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev končali 1. julija 2022. Obenem se je glavnica zapadlih vrednostnih papirjev v obeh portfeljih med letom še naprej v celoti ponovno investirala. Zaradi teh nakupov in ponovnega investiranja se je portfelj vrednostnih papirjev, ki jih ima ECB za namene denarne politike, povečal za 11,9 milijarde EUR na 457,3 milijarde EUR (graf 2), pri čemer so se imetja v okviru izrednega programa ob pandemiji in programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja povečala za 9,0 milijarde EUR oziroma za 8,8 milijarde EUR. Imetja v okviru programa nakupa listinjenih vrednostnih papirjev so se zmanjšala za 5,5 milijarde EUR zaradi unovčenja vrednostnih papirjev.

Decembra 2022 je Svet ECB napovedal,^[8] da se bo od začetka marca 2023 dalje portfelj v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev zmanjševal postopno in predvidljivo, saj Eurosistem ne bo ponovno investiral vseh plačil glavnice zapadlih vrednostnih papirjev. Zmanjšanje bo do konca junija 2023 v povprečju znašalo 15 milijard EUR na mesec, sčasoma pa bo določena tudi dinamika v obdobju zatem. Svet ECB bo glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru izrednega programa ob pandemiji, še naprej v celoti ponovno investiral vsaj do konca leta 2024, pri ponovnem investiranju pa bo še naprej fleksibilno razporejal nakupe v času, po razredih finančnega premoženja in po jurisdikcijah, da bi preprečil tveganja, povezana s pandemijo koronavirusa (COVID-19), ki bi lahko ogrozila transmisijski mehanizem denarne politike.

Graf 2

Vrednostni papirji v imetju za namene denarne politike

(v milijardah EUR)

V aktivnih programih nakupa vrednostnih papirjev za namene denarne politike, tj. v programu nakupa vrednostnih papirjev in izrednem programu nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji, je bila struktura zapadlosti^[9] vrednostnih papirjev v imetju ECB konec leta 2022 razpršena (graf 3).

Graf 3

Struktura zapadlosti v programu nakupa vrednostnih papirjev in izrednem programu nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji

Leta 2022 se je skupna eurska protivrednost deviznih rezerv ECB, ki obsegajo zlato, posebne pravice črpanja, ameriške dolarje, japonske jene in kitajske renminbije, povečala za 4,1 milijarde EUR na 84,5 milijarde EUR.

Eurska protivrednost zlata in terjatev v zlatu v imetju ECB se je leta 2022 povečala za 1,6 milijarde EUR na 27,7 milijarde EUR (graf 4), in sicer zaradi zvišanja tržne cene zlata, izražene v eurih, medtem ko je velikost teh imetij v unčah ostala nespremenjena. To povečanje je privedlo tudi do enakovrednega zvišanja vrednosti računov prevrednotenja zlata (glej razdelek 1.3.2 »Finančni viri«).

Graf 4

Imetja zlata in cena zlata

(lestvica na levi strani: milijarde EUR; lestvica na desni strani: EUR za unčo zlata)

Devizna imetja ECB^[10] v ameriških dolarjih, japonskih jenih in kitajskih renminbijih, izražena v eurih, so se povečala za 2,0 milijarde EUR na 55,0 milijarde EUR (graf 5), in sicer predvsem zaradi apreciacije ameriškega dolarja do eura. Apreciacija ameriškega dolarja se kaže tudi v višjem stanju na računih prevrednotenja (glej razdelek 1.3.2 »Finančni viri«).

Graf 5

Imetja v tuji valuti

(v milijardah EUR)

Ameriški dolar je bil še naprej glavna komponenta deviznih rezerv ECB, saj je ob koncu leta 2022 predstavljal približno 78% skupnih deviznih imetij.

ECB upravlja naložbe deviznih imetij s tristopenjskim pristopom. Prvič, upravljavci tveganj v ECB oblikujejo strateški referenčni portfelj, ki ga odobri Svet ECB. Drugič, upravljavci portfeljev v ECB oblikujejo taktični referenčni portfelj, ki ga odobri Izvršilni odbor. Tretjič, nacionalne centralne banke vsakodnevno decentralizirano izvajajo naložbene operacije.

Devizna imetja ECB se investirajo predvsem v vrednostne papirje in vloge denarnega trga ali pa se držijo na tekočih računih (graf 6). Vrednostni papirji v tem portfelju se vrednotijo po tržnih cenah ob koncu leta.

Graf 6

Struktura deviznih naložb

(v milijardah EUR)

Namen deviznih imetij ECB je financirati morebitne posege na deviznem trgu. Zaradi tega se devizna imetja ECB upravljajo v skladu s tremi cilji (po pomembnosti): likvidnost, varnost in donosnost. Ta portfelj zato obsega predvsem vrednostne papirje s kratko zapadlostjo (graf 7).

Graf 7

Struktura zapadlosti vrednostnih papirjev v tuji valuti

Vrednost portfelja lastnih sredstev je ostala praktično nespremenjena na ravni 21,1 milijarde EUR (graf 8), saj so se glavna gonila sprememb v letu 2022 medsebojno izravnala. Velikost portfelja lastnih sredstev se je povečala zaradi investiranja skupnega zneska, ki je enakovreden znesku, prenesenemu v rezervacijo ECB za finančna tveganja v letu 2021, in znesku, ki so ga nacionalne centralne banke v euroobmočju vplačale leta 2022 v povezavi z drugim obrokom povečanega vpisa kapitala ECB po izstopu Bank of England iz ESCB (glej razdelek 1.3.2 »Finančni viri«). To povečanje pa se je skoraj v celoti izravnalo z znižanjem tržne vrednosti vrednostnih papirjev v tem portfelju zaradi precejšnjega zvišanja donosnosti obveznic v euroobmočju (graf 16).

Graf 8

Portfelj lastnih sredstev

(v milijardah EUR)

V portfelju so predvsem vrednostni papirji v eurih, ki se vrednotijo po tržnih cenah ob koncu leta. Leta 2022 so državni dolžniški vrednostni papirji predstavljali 76% celotnega portfelja.

Delež zelenih naložb v portfelju lastnih sredstev se je še naprej povečeval, in sicer s 7,6% ob koncu leta 2021 na 13,1% ob koncu leta 2022. ECB načrtuje, da bo ta delež v prihodnjih letih še naprej povečevala.^[11] Od leta 2021 dalje se nakupi zelenih obveznic na sekundarnem trgu dopolnjujejo z naložbami v eurski investicijski sklad zelenih obveznic, namenjen centralnim bankam, ki ga je Banka za mednarodne poravnave vzpostavila januarja 2021.

Portfelj lastnih sredstev ECB večinoma sestavljajo naložbe finančnih virov ECB, med katerimi so vplačani kapital, zneski, ki se hranijo v splošnem rezervnem skladu in v rezervaciji za finančna tveganja. Namen tega portfelja je ustvarjati prihodke, s katerimi se krijejo tisti stroški poslovanja ECB, ki niso povezani z izvajanjem nadzorniških nalog.^[12] Portfelj se investira v finančno premoženje v eurih ob upoštevanju limitov, ki jih določa okvir za obvladovanje tveganj. Zaradi tega je struktura zapadlosti v primerjavi s portfeljem deviznih rezerv bolj razpršena (graf 9).

Graf 9

Struktura zapadlosti vrednostnih papirjev v portfelju lastnih sredstev

Ob koncu leta 2022 je skupna vrednost eurobankovcev v obtoku znašala 1.572,0 milijarde EUR, kar je 1,8% več kot ob koncu leta 2021. ECB je dodeljen 8-odstotni delež skupne vrednosti eurobankovcev v obtoku, kar je ob koncu leta znašalo 125,8 milijarde EUR. Ker ECB sama ne izdaja bankovcev, ima terjatve znotraj Eurosistema do nacionalnih centralnih bank v euroobmočju v vrednosti, ki je enaka vrednosti bankovcev v obtoku.

Obveznosti ECB znotraj Eurosistema, ki obsegajo predvsem neto stanje nacionalnih centralnih bank euroobmočja v sistemu TARGET2 v razmerju do ECB in obveznosti ECB v zvezi z deviznimi rezervami, ki so jih nacionalne centralne banke euroobmočja ob vstopu v Eurosistem prenesle na ECB, so se leta 2022 zmanjšale za 19,7 milijarde EUR na 355,5 milijarde EUR.

Gibanje obveznosti znotraj Eurosistema v obdobju 2018–2020 je bilo predvsem posledica gibanja neto obveznosti v sistemu TARGET2 zaradi neto nakupov vrednostnih papirjev s strani ECB za namene denarne politike, ki se poravnajo prek računov v sistemu TARGET2 (graf 10). V letih 2021 in 2022 so vpliv nakupov vrednostnih papirjev za namene denarne politike na neto obveznost v sistemu TARGET2 več kot odtehtali drugi dejavniki. V letu 2022 so bili ti dejavniki predvsem višje vloge rezidentov euroobmočja, ki jih je ECB sprejela v vlogi fiskalnega agenta,^[13] in višja stanja podsistemov v euroobmočju, ki so s sistemom TARGET2 povezani prek komponente TARGET2-ECB.

Graf 10

Neto saldo znotraj Eurosistema v sistemu TARGET2 in vrednostni papirji v imetju za namene denarne politike

(v milijardah EUR)

Druge obveznosti ECB so predvsem vloge, ki jih ECB sprejema v vlogi fiskalnega agenta, ter stanja podsistemov, ki so s sistemom TARGET2 povezani prek komponente TARGET2-ECB. V letu 2022 so se druge obveznosti ECB povečale za 33,2 milijarde EUR na 165,7 milijarde EUR, in sicer predvsem zaradi višjih vlog rezidentov euroobmočja, sprejetih v vlogi fiskalnega agenta.

1.3.2 Finančni viri

Finančni viri ECB obsegajo kapital, zneske v rezervaciji za finančna tveganja in v splošnem rezervnem skladu, račune prevrednotenja in dobiček tekočega leta. Ti viri se (i) nalagajo v finančno premoženje, ki ustvarja prihodke, oziroma se (ii) uporabljajo za izravnavo izgub. Finančni viri ECB so 31. decembra 2022 skupaj znašali 51,6 milijarde EUR (graf 11). To je bilo 1,8 milijarde EUR več kot leta 2021, in sicer zaradi (i) povečanja računov prevrednotenja zaradi apreciacije ameriškega dolarja do eura in zvišanja tržne cene zlata, izražene v eurih, v letu 2022 ter (ii) povečanja vplačanega kapitala. Povečanje virov je deloma odtehtalo predvsem zmanjšanje rezervacije za finančna tveganja, potem ko je bil del rezervacije uporabljen za izravnavo izgub, ki so nastale leta 2022.

Graf 11

Finančni viri ECB

(v milijardah EUR)

Nerealizirani dobiček iz naslova zlata in tujih valut ter nerealizirani dobiček od vrednostnih papirjev, ki se cenovno prevrednotijo, se v izkazu poslovnega izida ne prizna kot prihodek, temveč se evidentira neposredno na računih prevrednotenja, ki so v bilanci stanja ECB prikazani na strani obveznosti. Stanja na teh računih je mogoče uporabiti za nevtraliziranje učinka prihodnjih neugodnih gibanj cen oziroma tečajev, zato krepijo odpornost ECB proti osnovnim tveganjem. Leta 2022 se je vrednost računov prevrednotenja za zlato, tuje valute in vrednostne papirje^[14] povečala za 3,0 milijarde EUR na 36,1 milijarde EUR, in sicer zaradi višjega stanja na računu prevrednotenja tujih valut in zlata kot rezultat apreciacije ameriškega dolarja do eura in zvišanja tržne cene zlata, izražene v eurih (graf 12), kar se je deloma izravnalo z zmanjšanjem stanja na računu prevrednotenja vrednostnih papirjev.

Graf 12

Glavni devizni tečaji in cena zlata v obdobju 2018–2022

(odstotne spremembe glede na leto 2018; podatki ob koncu leta)

Potem ko je Bank of England leta 2020 izstopila iz ESCB, so se deleži preostalih nacionalnih centralnih bank v vpisanem kapitalu ECB povečali. Svet ECB je sklenil, da preostale centralne banke v letu 2020 pokrijejo le vplačani kapital, ki ga je Bank of England umaknila (58 milijonov EUR), ter da centralne banke euroobmočja v dveh enakih letnih obrokih v letih 2021 in 2022 v celoti vplačajo svoj povečan vpis kapitala. Potem ko so centralne banke v euroobmočju vplačale zadnji obrok, se je vplačani kapital ECB v letu 2022 povečal za 0,6 milijarde EUR na 8,9 milijarde EUR.^[15]

Zaradi izpostavljenosti finančnim tveganjem (glej razdelek 1.4.1 »Finančna tveganja«) ECB vzdržuje rezervacijo za finančna tveganja. Rezervacija za finančna tveganja skupaj z zneskom v splošnem rezervnem skladu ECB ne sme preseči vrednosti kapitala ECB, ki so ga vplačale nacionalne centralne banke euroobmočja. Obseg te rezervacije se oceni letno glede na vrsto dejavnikov, med katerimi so raven imetij tveganih finančnih sredstev, pričakovani poslovni izid za prihodnje leto in ocena tveganja. Po letni oceni je Svet ECB sklenil, da iz rezervacije za finančna tveganja sprosti 1.627 milijonov EUR, da bi pokril izgube, nastale v letu 2022, tako da je zatem poslovni izid ECB znašal nič (glej razdelek 1.3.3 »Izkaz poslovnega izida«). Po tej sprostitvi se je velikost rezervacije za finančna tveganja zmanjšala na 6,6 milijarde EUR.

1.3.3 Izkaz poslovnega izida

Letni dobiček ECB je po več letih zviševanja dosegel najvišjo vrednost v letu 2019, nato pa se je leta 2020 začel zmanjševati. Na gibanje dobička ECB so vplivale predvsem spremembe v prihodkih od deviznih rezerv in od vrednostnih papirjev v imetju za namene denarne politike. Leta 2021 je prišlo tudi do precejšnjega prenosa v rezervacijo za finančna tveganja, zaradi česar se je dobiček ECB zmanjšal za enak znesek.

Po sprostitvi 1.627 milijonov EUR iz rezervacije za finančna tveganja, da bi se pokrila izguba, nastala v letu 2022, je bil poslovni izid ECB nič (2021: 192 milijonov EUR). Izgube so nastale predvsem zaradi (i) obrestnih odhodkov, ki so izhajali iz obveznosti ECB v sistemu TARGET2, in (ii) negativnega neto rezultata finančnih operacij in delnih odpisov (graf 13).

Graf 13

Glavne komponente izkaza poslovnega izida ECB

(v milijonih EUR)

Neto obrestni prihodki ECB so se zmanjšali za 666 milijonov EUR na 900 milijonov EUR (graf 14), in sicer predvsem zaradi obrestnih odhodkov, ki so izhajali iz obveznosti ECB v sistemu TARGET2. K zmanjšanju so prispevali tudi obrestni odhodki v povezavi z obrestovanjem terjatev nacionalnih centralnih bank v euroobmočju iz naslova deviznih rezerv, prenesenih na ECB. Te odhodke so deloma odtehtali višji obrestni prihodki, ki izhajajo iz (i) terjatev ECB v povezavi z razdelitvijo eurobankovcev znotraj Eurosistema, (ii) deviznih rezerv in (iii) vrednostnih papirjev v imetju za namene denarne politike.

Graf 14

Neto obrestni prihodki

(v milijonih EUR)

Neto obrestni prihodki od vrednostnih papirjev v imetju za namene denarne politike so se v letu 2022 povečali za 528 milijonov EUR na 1.534 milijonov EUR (graf 15), in sicer predvsem zaradi višjih neto obrestnih prihodkov od programa nakupa vrednostnih papirjev (od vrednostnih papirjev v okviru tretjega programa nakupa kritih obveznic, programa nakupa listinjenih vrednostnih papirjev in programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja) ter nižjih negativnih neto obrestnih prihodkov od portfelja v okviru izrednega programa ob pandemiji. Neto obrestni prihodki iz programa nakupa vrednostnih papirjev so se povečali za 424 milijonov EUR na 1.571 milijonov EUR, medtem ko so se negativni neto obrestni prihodki iz izrednega programa ob pandemiji zmanjšali z 252 milijonov EUR na 103 milijone EUR. Na ta gibanja je vplivalo predvsem precejšnje povečanje donosnosti obveznic iz euroobmočja v letu 2022 (graf 16), kar je v okviru obeh programov omogočilo nakupe vrednostnih papirjev z višjo donosnostjo v primerjavi z zgodovinsko donosnostjo zadevnih portfeljev. Neto obrestni prihodki od vrednostnih papirjev v programu v zvezi s trgi vrednostnih papirjev ter v prvem in drugem programu nakupa kritih obveznic so se zmanjšali za 45 milijonov EUR na 66 milijonov EUR zaradi zmanjšanja velikosti teh portfeljev, potem ko so vrednostni papirji zapadli.

Graf 15

Neto obrestni prihodki/(odhodki) od vrednostnih papirjev v imetju za namene denarne politike

(v milijonih EUR)

Graf 16

Donosnost 7-letnih državnih obveznic v euroobmočju

(v odstotkih na leto; podatki ob koncu meseca)

Neto obrestni prihodki od deviznih rezerv so se povečali za 602 milijona EUR na 798 milijonov EUR predvsem zaradi višjih obrestnih prihodkov od vrednostnih papirjev v ameriških dolarjih. Povprečna obrestna mera v dolarskem portfelju ECB se je v letu 2022 v primerjavi s prejšnjim letom zvišala zaradi (i) prodaje in unovčenja v preteklosti kupljenih obveznic z nižjo donosnostjo ter (ii) nakupov vrednostnih papirjev z višjo donosnostjo zaradi zvišanja donosnosti dolarskih obveznic od konca leta 2021 (graf 17).

Graf 17

Donosnost 2-letnih državnih obveznic v ZDA, na Japonskem in Kitajskem

(v odstotkih na leto; podatki ob koncu meseca)

Obrestni prihodki od eurobankovcev, dodeljenih ECB, in obrestni odhodki od obrestovanja terjatev nacionalnih centralnih bank v zvezi s prenesenimi deviznimi rezervami so leta 2022 znašali 736 milijonov EUR oziroma 201 milijon EUR, medtem ko so bili v prejšnjem letu v obeh kategorijah enaki nič. Spremembe so posledica zvišanja obrestne mere v operacijah glavnega refinanciranja, ki je obrestna mera, po kateri se izračunavajo obresti od teh stanj. Ta obrestna mera je od marca 2016 znašala 0%, vendar se je od 27. julija 2022 postopoma zviševala in konec leta znašala 2,5%.

Neto obrestni odhodki od stanj v sistemu TARGET2 v dobro/v breme nacionalnih centralnih bank so znašali 2.075 milijonov EUR, v primerjavi z obrestnimi prihodki v višini 22 milijonov EUR v letu 2021. Neto obrestni odhodki v letu 2022 so izhajali iz obrestovanja stanj ECB znotraj Eurosistema v sistemu TARGET2 po obrestni meri v operacijah glavnega refinanciranja, ki se je začela v letu 2022 zviševati. Obrestni prihodki v višini 22 milijonov EUR v letu 2021 so izhajali iz obrestovanja stanj v sistemu TARGET2, ki so jih imele nacionalne centralne banke zunaj euroobmočja, po povprečni negativni obrestni meri.

Neto drugi obrestni prihodki so se zmanjšali predvsem zaradi obrestovanja vlog, ki jih je ECB sprejela v vlogi fiskalnega agenta. Medtem ko je ECB v letu 2021 ustvarila obrestne prihodke od teh vlog zaradi negativne povprečne obrestne mere, pa je v letu 2022 zabeležila obrestne odhodke, saj je veljavna stopnja obrestovanja teh vlog postala pozitivna, proti koncu leta pa so bili višje tudi povprečne vloge. To so deloma izravnali višji obrestni prihodki iz portfelja lastnih sredstev zaradi zviševanja donosnosti v euroobmočju (graf 16).

Neto realizirana izguba iz finančnih operacij se je leta 2022 povečala za 104 milijone EUR na 110 milijonov EUR (graf 18). To je bilo posledica cenovnih izgub, ki so bile realizirane predvsem od prodaje vrednostnih papirjev v ameriških dolarjih, saj je na njihovo tržno vrednost negativno vplivalo zvišanje donosnosti dolarskih obveznic med letom (graf 17). Do teh izgub je prišlo predvsem v zadnjih treh četrtletjih 2022 (graf 19). Realizirano izgubo iz cenovnih sprememb so deloma odtehtale realizirane pozitivne tečajne razlike, ki so izhajale predvsem iz delnih odpisov dolarskih vrednostnih papirjev zaradi cenovnih sprememb ob koncu leta.

Graf 18

Realizirani dobiček/izguba iz finančnih operacij

(v milijonih EUR)

Graf 19

Četrtletni realizirani dobiček/izguba iz finančnih operacij v letih 2021 in 2022

(v milijonih EUR)

Nerealizirana izguba iz prevrednotenja je v izkazu poslovnega izida ECB prikazana kot delni odpis ob koncu leta. V letu 2022 so delni odpisi znašali 1.840 milijonov EUR v primerjavi s 133 milijoni EUR v letu 2021 (graf 20) in so bili predvsem posledica znižanja tržne vrednosti vrednostnih papirjev v portfelju lastnih sredstev in v dolarskem portfelju zaradi precejšnjega povečanja donosnosti.

Graf 20

Delni odpisi finančnih sredstev in pozicij

(v milijonih EUR)

Svet ECB je 31. decembra 2022 sklenil, da iz rezervacije ECB za finančna tveganja sprosti 1.627 milijonov EUR, da bi pokril izgubo, nastalo v letu 2022 (glej razdelek 1.3.2 »Finančni viri«).

Skupni stroški poslovanja ECB, vključno z amortizacijo in storitvami tiskanja bankovcev, so se zmanjšali za 14 milijonov EUR na 1.224 milijonov EUR (graf 21). Zmanjšanje v primerjavi z letom 2021 je bilo predvsem posledica nižjih stroškov dela, ki izhajajo iz aktuarskih dobičkov v zvezi z drugimi dolgoročnimi zaslužki zaradi višje diskontne stopnje, ki je bila uporabljena v aktuarskem vrednotenju ob koncu leta 2022. Administrativni stroški so se rahlo povečali predvsem zaradi postopnega vračanja na običajno raven aktivnosti po pandemiji ter zaradi novih in izboljšanih IT storitev v bančnem nadzoru.

Izdatki v zvezi z bančnim nadzorom se v celoti povrnejo z nadomestili za nadzor, ki se zaračunavajo nadzorovanim subjektom. Na podlagi dejanskih izdatkov, ki jih je imela ECB pri izvajanju nalog bančnega nadzora, je prihodek od nadomestil za nadzor v letu 2022 znašal 594 milijonov EUR.^[16]

Graf 21

Stroški poslovanja in prihodki od nadomestil za nadzor

(v milijonih EUR)

1.4 Upravljanje tveganj

Upravljanje tveganj je ključni del dejavnosti ECB, izvaja pa se s stalnim (i) ugotavljanjem in ocenjevanjem tveganj, (ii) preverjanjem strategije in politik na področju tveganj, (iii) izvajanjem ukrepov za zmanjševanje tveganj ter s (iv) spremljanjem in poročanjem o tveganjih, vse to pa temelji na učinkovitih metodologijah, postopkih in sistemih.

Slika 2

Cikel upravljanja tveganj

Ta tveganja so skupaj z njihovimi viri in veljavnimi okviri za njihovo obvladovanje podrobneje predstavljena v spodnjih razdelkih.

1.4.1 Finančna tveganja

Izvršilni odbor predlaga politike in postopke, ki zagotavljajo ustrezno raven zaščite pred finančnimi tveganji, ki jim je ECB izpostavljena. Odbor za upravljanje tveganj (RMC), v katerem so strokovnjaki iz centralnih bank Eurosistema, prispeva k spremljanju, merjenju in poročanju o finančnih tveganjih, povezanih z Eurosistemovo bilanco stanja, ter opredeljuje in preverja s tem povezane metodologije in okvire. Odbor tako pomaga organom odločanja pri zagotavljanju ustrezne ravni zaščite Eurosistema.

Finančna tveganja izhajajo iz osnovnih dejavnosti ECB in iz povezanih izpostavljenosti. Okviri za obvladovanje tveganj in limiti tveganj, s pomočjo katerih ECB upravlja svoj profil tveganosti, se glede na vrsto operacij razlikujejo med seboj, kar je odvisno od namena ali naložbenih ciljev različnih portfeljev in od tveganj, ki so značilna za osnovne instrumente.

ECB za spremljanje in ocenjevanje tveganj uporablja več tehnik ocenjevanja tveganj, ki so jih razvili strokovnjaki ECB. Te tehnike temeljijo na skupnem okviru simulacije tržnih in kreditnih tveganj. Osrednji modelski koncepti, tehnike in predpostavke, na katerih temeljijo merila tveganj, se opirajo na panožne standarde in razpoložljive tržne podatke. Tveganja se običajno kvantificirajo kot pričakovani primanjkljaj (ES),^[17] ocenjen pri 99-odstotni stopnji zaupanja v obdobju enega leta. Za izračun tveganj se uporabljata dva pristopa: (i) računovodski pristop, po katerem se računi prevrednotenja pri izračunu ocen o tveganjih obravnavajo kot blažilnik, kar je v skladu z veljavnimi računovodskimi pravili, ter (ii) finančni pristop, po katerem se računi prevrednotenja pri izračunu tveganj ne obravnavajo kot blažilnik. ECB izračunava tudi druga merila tveganj pri različnih stopnjah zaupanja, izvaja analize občutljivosti in stresnih scenarijev ter pripravlja dolgoročnejše projekcije izpostavljenosti in dobička, s čimer vzdržuje celovito sliko tveganj.^[18]

Med letom so se skupna tveganja ECB povečala. Merjeno po računovodskem pristopu kot pričakovani primanjkljaj pri 99-odstotni stopnji zaupanja v obdobju enega leta, so skupna finančna tveganja pri vseh portfeljih ECB skupaj ob koncu leta 2022 znašala 16,0 milijarde EUR, kar je 0,7 milijarde EUR več, kot je bilo ocenjeno ob koncu leta 2021 (graf 22). S povečanjem ocenjenih tveganj se je nadaljeval trend, ki se je začel leta 2020, povečanje pa je povezano z rastjo portfeljev ECB za namene denarne politike zaradi nakupov vrednostnih papirjev v okviru izrednega programa ob pandemiji in programa nakupa vrednostnih papirjev.

Graf 22

Skupna finančna tveganja (ES 99% po računovodskem pristopu)

(v milijardah EUR)

Kreditno tveganje izhaja iz portfeljev ECB za namene denarne politike, iz portfelja lastnih sredstev v eurih in iz imetij deviznih rezerv. Vrednostni papirji v imetju za namene denarne politike se sicer vrednotijo po odplačni vrednosti ob upoštevanju oslabitve, zato ob odsotnosti prodaje niso izpostavljeni cenovnim spremembam zaradi spremembe bonitete, vendar so še vedno izpostavljeni kreditnemu tveganju zaradi neplačila. Lastna sredstva v eurih in devizne rezerve se vrednotijo po tržnih cenah, zato so izpostavljeni tveganju spremembe bonitete in tveganju neplačila. Kreditno tveganje se je v primerjavi s prejšnjim letom zvišalo, in sicer zaradi povečanja bilance stanja ECB z nakupi v okviru izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji in programa nakupa vrednostnih papirjev.

Kreditno tveganje se zmanjšuje predvsem z uporabo kriterijev primernosti, postopkov skrbnega pregleda in limitov, ki se od portfelja do portfelja razlikujejo.

Valutno tveganje in blagovno tveganje izhajata iz imetij ECB v tujih valutah in zlatu. Valutno tveganje je v primerjavi z letom 2021 ostalo stabilno.

Glede na vlogo, ki jo imata ti dve vrsti premoženja v denarni politiki, se ECB ne skuša zaščititi pred valutnim in blagovnim tveganjem. Omenjena tveganja namesto tega zmanjšuje z vzdrževanjem računov prevrednotenja in z diverzificiranjem imetij po različnih valutah in zlatu.

Devizne rezerve ECB in njena lastna sredstva v eurih so naloženi predvsem v vrednostne papirje s fiksno donosnostjo ter so izpostavljeni obrestnemu tveganju zaradi vrednotenja po tekočih tržnih cenah, saj se ti instrumenti vrednotijo po tržnih cenah. Devizne rezerve ECB so naložene predvsem v finančno premoženje z razmeroma kratko zapadlostjo (glej graf 7 v razdelku 1.3.1 »Bilanca stanja«), medtem ko ima finančno premoženje v portfelju lastnih sredstev na splošno daljše zapadlosti (glej graf 9 v razdelku 1.3.1 »Bilanca stanja«). Obrestno tveganje v teh portfeljih, merjeno po računovodskem pristopu, se je v primerjavi z letom 2021 povečalo, kar je odraz gibanja razmer na trgu.

ECB zmanjšuje obrestno tveganje zaradi vrednotenja po tekočih tržnih cenah s politikami razporejanja naložb in z računi prevrednotenja.

ECB je izpostavljena tudi obrestnemu tveganju, ki izhaja iz neskladja med obrestnimi prihodki od sredstev in obrestnimi odhodki od obveznosti, kar vpliva na neto obrestne prihodke. To tveganje ni neposredno povezano s posameznimi portfelji, ampak s strukturo celotne bilance stanja ECB, predvsem z obstojem neskladja v ročnosti in donosnosti med sredstvi in obveznostmi. Spremlja se s pomočjo projekcij dobičkonosnosti ECB, ki kažejo, da lahko ECB – pred sprostitvijo sredstev iz rezervacije za finančna tveganja ali prenosom sredstev v rezervacijo – kratkoročno in srednjeročno utrpi izgube, hkrati pa se pričakuje vrnitev dobička v dolgoročnem obdobju.

To tveganje se upravlja s politikami razporejanja naložb, dodatno pa se zmanjšuje tudi z obstojem neobrestovanih obveznosti v bilanci stanja ECB.

Tveganja, povezana s podnebnimi spremembami, bodo v prihodnjih letih postopno vključena v okvir ECB za upravljanje tveganj. Eurosistem je leta 2022 izvedel prvi podnebni stresni test v Eurosistemovi bilanci stanja,^[19] ki je omogočil začetno oceno vpliva tega tveganja na bilanco stanja ECB. Podnebno stresno testiranje se bo v naslednjih letih redno izvajalo.

1.4.2 Operativno tveganje

Za politiko in okvir upravljanja operativnih tveganj^[20] je odgovoren Izvršilni odbor, ki ju tudi odobri. Odbor za operativna tveganja podpira Izvršilni odbor pri izvajanju njegove vloge, ki jo ima pri pregledu nad upravljanjem operativnih tveganj. Upravljanje operativnih tveganj je sestavni del strukture vodenja^[21] in procesov upravljanja v ECB.

Glavni cilj okvira ECB za upravljanje operativnih tveganj je prispevati k temu, da bo ECB dosegla svoje poslanstvo in cilje, ter obenem zaščititi njen ugled in premoženje pred izgubo, zlorabo ali poškodbo. Okvir upravljanja operativnih tveganj določa, da je vsako poslovno področje samo odgovorno za ugotavljanje in ocenjevanje svojih operativnih tveganj, za odzivanje nanje, poročanje o njih ter za spremljanje tovrstnih tveganj, incidentov in kontrol. Ob tem daje politika dovoljenih ravni tveganj v ECB usmeritve glede strategije odzivanja na tveganja ter glede postopkov sprejemanja tveganj. Povezana je z matriko tveganj (razsežnosti pet krat pet), ki temelji na lestvici za razvrščanje posledic in verjetnosti tveganj, pri čemer se uporabljajo kvantitativni in kvalitativni kriteriji.

Okolje, v katerem deluje ECB, je izpostavljeno vse bolj kompleksnim in medsebojno povezanim grožnjam, njene vsakodnevne dejavnosti pa spremlja cela vrsta operativnih tveganj. Med glavnimi problematičnimi področji v ECB je širok spekter nefinančnih tveganj, ki izhajajo iz ravnanja zaposlenih, sistemov, procesov in zunanjih dogodkov. Zato je ECB vzpostavila postopke, ki omogočajo stalno in učinkovito upravljanje operativnih tveganj ter vključevanje informacij o tveganjih v postopke odločanja. Poleg tega se ECB osredotoča tudi na krepitev svoje odpornosti, pri čemer zavzema širši pogled na tveganja in priložnosti s celostne perspektive, vključno s trajnostnimi vidiki. Vzpostavljene so bile strukture odzivanja in načrti ravnanja v nepredvidljivih okoliščinah, ki zagotavljajo kontinuiteto kritičnih poslovnih funkcij v primeru kakršnihkoli motenj ali kriz.

1.4.3 Tveganje v zvezi z ravnanjem zaposlenih

ECB ima posebno Službo za skladnost s predpisi in upravljanje, ki kot ključna funkcija upravljanja tveganj krepi okvir upravljanja in vodenja ECB, da bi se tveganje v zvezi z ravnanjem zaposlenih ustrezno obravnavalo.^[22] Namen službe je podpirati Izvršilni odbor pri varovanju integritete in ugleda ECB, spodbujati etične standarde pri ravnanju zaposlenih ter okrepiti demokratično odgovornost in transparentnost ECB. Neodvisni Odbor ECB za poklicno etiko daje visokim uradnikom ECB nasvete in usmeritve o vprašanjih integritete in ravnanja ter podpira Svet ECB pri ustreznem in koherentnem upravljanju tveganj na izvršni ravni. Na ravni Eurosistema in enotnega mehanizma nadzora (EMN) deluje Odbor za poklicno etiko in skladnost poslovanja, ki si prizadeva za koherentno izvajanje okvirov, ki urejajo ravnanje zaposlenih v nacionalnih centralnih bankah in pristojnih nacionalnih organih.

Med letom 2022 je ECB razširila upravljanje tveganja v zvezi z ravnanjem zaposlenih, tako da zajema tudi tveganje, ki izhaja iz uporabe zunanjih izvajalcev, ki podpirajo naloge ECB.

2 Računovodski izkazi ECB

2.1 Bilanca stanja na dan 31. decembra 2022

2.2 Izkaz poslovnega izida za leto, ki se je končalo 31. decembra 2022

Frankfurt na Majni, 14. februar 2023
Evropska centralna banka

Christine Lagarde
Predsednica

2.3 Računovodske usmeritve

Oblika in predstavitev računovodskih izkazov

Letni računovodski izkazi ECB so bili pripravljeni v skladu z naslednjimi računovodskimi usmeritvami,^[23] ki po mnenju Sveta ECB zagotavljajo pošteno predstavitev računovodskih izkazov, hkrati pa so primerne za naravo dejavnosti centralne banke.

Računovodska načela

Uporabljena so bila naslednja računovodska načela: ekonomska realnost in preglednost, previdnost, priznavanje dogodkov po datumu bilance stanja, pomembnost, načelo upoštevanja nastanka poslovnega dogodka, načelo časovne neomejenosti delovanja, doslednost in primerljivost.

Priznavanje sredstev in obveznosti

Sredstvo ali obveznost se v bilanci stanja prizna samo, če je verjetno, da bo prihodnja ekonomska korist, povezana s sredstvom ali obveznostjo, pritekala v ECB ali iz nje odtekala, če so bila vsa tveganja in koristi v zvezi s sredstvom ali obveznostjo v bistvenem delu prenesena na ECB ter če je nabavno vrednost ali vrednost sredstva ali znesek obveznosti mogoče zanesljivo izmeriti.

Računovodska izhodišča

Računovodski izkazi so bili pripravljeni na podlagi izvirne vrednosti, kot je bila spremenjena zaradi upoštevanja tržne vrednosti tržnih vrednostnih papirjev (razen tistih, ki so trenutno v imetju za namene denarne politike), zlata ter vseh drugih bilančnih in zabilančnih sredstev in obveznosti v tuji valuti.

Transakcije s finančnimi sredstvi in obveznostmi se v računovodskih izkazih evidentirajo na podlagi datuma poravnave.

Z izjemo promptnih transakcij z vrednostnimi papirji se transakcije s finančnimi instrumenti v tuji valuti evidentirajo na zabilančnih računih na datum sklenitve posla. Na datum poravnave se zabilančne knjižbe stornirajo, transakcije pa se knjižijo v bilanco stanja. Nakupi in prodaje tujih valut vplivajo na neto valutno pozicijo na datum sklenitve posla, ko se izračunajo tudi realizirani rezultati, ki izhajajo iz prodaj. Natečene obresti, premije in diskonti v zvezi s finančnimi instrumenti v tuji valuti se izračunajo in evidentirajo dnevno ter dnevno vplivajo tudi na valutno pozicijo.

Zlato ter sredstva in obveznosti v tuji valuti

Sredstva in obveznosti v tuji valuti se preračunajo v eure po deviznem tečaju, ki je veljal na datum bilance stanja. Prihodki in odhodki v tuji valuti se preračunajo v eure po deviznem tečaju, ki je veljal na datum evidentiranja. Prevrednotenje sredstev in obveznosti v tuji valuti, vključno z bilančnimi in zabilančnimi instrumenti, se izvaja za vsako valuto posebej.

Pri sredstvih in obveznostih v tuji valuti se prevrednotenje zaradi spremembe tržne cene obravnava ločeno od prevrednotenja zaradi spremembe deviznega tečaja.

Zlato se vrednoti po tržni ceni, veljavni na datum bilance stanja. Prevrednotenje zaradi spremembe tržne cene in zaradi spremembe deviznega tečaja se ne obravnava ločeno. Namesto tega se zlato vrednoti le enkrat na podlagi cene za unčo zlata v eurih, ki je bila za leto, končano 31. decembra 2022, določena na podlagi tečaja EUR/USD na dan 30. decembra 2022.

Posebna pravica črpanja (SDR) je opredeljena kot košarica valut, njena vrednost pa je določena kot ponderirana vsota deviznih tečajev petih glavnih valut (ameriškega dolarja, eura, kitajskega renminbija, japonskega jena in britanskega funta). Posebne pravice črpanja, ki so v imetju ECB, so bile pretvorjene v eure na podlagi tečaja EUR/SDR na dan 30. decembra 2022.

Vrednostni papirji

Vrednostni papirji v imetju za namene denarne politike
Vrednostni papirji, ki so trenutno v imetju za namene denarne politike, se obračunavajo po odplačni vrednosti ob upoštevanju oslabitve.

Drugi vrednostni papirji
Tržni vrednostni papirji (razen tistih, ki so trenutno v imetju za namene denarne politike) in podobna sredstva se vrednotijo po srednjih tržnih cenah ali na podlagi ustrezne krivulje donosnosti na datum bilance stanja, in sicer vsak vrednostni papir posebej. Opcije, vgrajene v vrednostne papirje, za namene vrednotenja niso ločene. Za leto, ki se je končalo 31. decembra 2022, so bile uporabljene srednje tržne cene, ki so veljale na dan 30. decembra 2022.

Tržni vzajemni skladi se prevrednotijo na neto osnovi na ravni sklada, pri čemer se uporabi neto vrednost sredstev. Pobotanje med nerealiziranimi dobički in izgubami različnih vzajemnih skladov se ne izvaja.

Nelikvidne delnice in vsi ostali lastniški vrednostni papirji, ki so v imetju kot trajne naložbe, se vrednotijo po nabavni vrednosti ob upoštevanju oslabitve.

Priznavanje prihodkov

Prihodki in odhodki se priznajo v obdobju, v katerem so nastali.^[24] Realizirani dobiček in realizirana izguba iz prodaje tujih valut, zlata in vrednostnih papirjev se zabeležita v izkazu poslovnega izida. Realizirani dobiček in realizirana izguba se izračunata na podlagi povprečne nabavne vrednosti posameznega sredstva.

Nerealizirani dobiček se ne prizna kot prihodek, ampak se evidentira neposredno na računu prevrednotenja.

Nerealizirana izguba se zabeleži v izkazu poslovnega izida, če ob koncu leta presega predhodne prihodke iz prevrednotenja, akumulirane na ustreznem računu prevrednotenja. Nerealizirana izguba iz kateregakoli vrednostnega papirja, valute ali zlata se ne pobota z nerealiziranim dobičkom iz drugih vrednostnih papirjev, valut ali zlata. V primeru nerealizirane izgube iz katerekoli postavke, zabeležene v izkazu poslovnega izida, se povprečna nabavna vrednost te postavke zmanjša na devizni tečaj ali tržno ceno ob koncu leta.

Izguba zaradi oslabitve se zabeleži v izkazu poslovnega izida in se v naslednjem letu ne stornira, razen če se oslabitev zmanjša in je zmanjšanje povezano z merljivim dogodkom, ki se je zgodil potem, ko je bila oslabitev prvič zabeležena.

Premije ali diskonti za vrednostne papirje se amortizirajo med preostalim obdobjem do zapadlosti vrednostnih papirjev.

Povratne transakcije

Povratne transakcije so operacije, s katerimi ECB kupi ali proda vrednostne papirje s pogodbo o začasni prodaji ali izvede kreditne operacije z zavarovanjem.

Po pogodbi o začasni prodaji se vrednostni papirji prodajo za gotovino ob sočasnem dogovoru o njihovem odkupu od nasprotne stranke za dogovorjeno ceno na datum v prihodnosti. Pogodbe o začasni prodaji se evidentirajo kot prejete zavarovane vloge na strani obveznosti v bilanci stanja. Vrednostni papirji, prodani v okviru takšnih pogodb, ostanejo v bilanci stanja ECB.

Po pogodbi o začasnem nakupu se vrednostni papirji kupijo za gotovino ob sočasnem dogovoru o njihovi ponovni prodaji nasprotni stranki za dogovorjeno ceno na datum v prihodnosti. Pogodbe o začasnem nakupu se evidentirajo kot dana zavarovana posojila na strani sredstev v bilanci stanja, vendar se ne vključijo v imetja vrednostnih papirjev ECB.

Povratne transakcije (vključno s transakcijami posojanja vrednostnih papirjev), opravljene v okviru programa, ki ga izvaja specializirana institucija, se evidentirajo v bilanci stanja le, če je bilo zavarovanje dano v obliki gotovine in ta ostane neinvestirana.

Zabilančni instrumenti

Valutni instrumenti, tj. terminske transakcije v tuji valuti, terminski deli valutnih zamenjav in drugi instrumenti, ki vključujejo zamenjavo ene valute za drugo na določen datum v prihodnosti, so vključeni v neto valutno pozicijo zaradi izračuna pozitivnih in negativnih tečajnih razlik.

Obrestni instrumenti se prevrednotijo po posameznih postavkah. Dnevne spremembe gibljivih kritij nedospelih terminskih pogodb na obrestno mero se evidentirajo v izkazu poslovnega izida. Vrednotenje terminskih transakcij z vrednostnimi papirji se v ECB izvaja po splošno sprejeti metodi vrednotenja z uporabo tržnih cen ter diskontnih faktorjev od datuma poravnave do datuma vrednotenja.

Osnovna sredstva

Osnovna sredstva, vključno z neopredmetenimi osnovnimi sredstvi, vendar brez zemljišč in umetniških del, se vrednotijo po amortizirani nabavni vrednosti. Zemljišča in umetniška dela se vrednotijo po nabavni vrednosti. Glavna stavba ECB se vrednoti po amortizirani nabavni vrednosti z upoštevanjem oslabitve. Pri amortizaciji glavne stavbe ECB se stroški dodelijo ustreznim komponentam sredstev, ki se amortizirajo v skladu z ocenjeno dobo koristnosti sredstev. Amortizacija se obračunava linearno od četrtletja, ko je določeno sredstvo postalo na voljo za uporabo, do konca pričakovane dobe koristnosti sredstva. Pri glavnih skupinah sredstev se uporablja naslednja doba koristnosti:

Dolžina amortizacijske dobe pri kapitaliziranih izdatkih za zgradbe in obnovo, povezanih z obstoječimi najetimi prostori ECB, se prilagodi tako, da se upoštevajo dogodki, ki vplivajo na pričakovano dobo koristnosti sredstva.

ECB opravi letni preizkus oslabitve svoje glavne stavbe in sredstev s pravico do uporabe, ki so povezana s poslovnimi stavbami (glej »Najemi« spodaj). Če se opredeli kazalnik oslabitve in se oceni, da bi utegnilo biti sredstvo oslabljeno, se oceni nadomestljiva vrednost. Če je nadomestljiva vrednost nižja od neto knjigovodske vrednosti, se izguba zaradi oslabitve evidentira v izkazu poslovnega izida.

Osnovna sredstva z nakupno vrednostjo do 10.000 EUR se odpišejo v letu nabave.

Osnovna sredstva, ki izpolnjujejo merila za kapitalizacijo, vendar so še vedno v fazi gradnje ali razvoja, se evidentirajo pod postavko »Sredstva v gradnji in izdelavi«. S tem povezani stroški bodo preneseni v ustrezne postavke osnovnih sredstev, ko bodo ta sredstva na voljo za uporabo.

Najemi

Pri vseh najemih opredmetenih osnovnih sredstev so sredstva s pravico do uporabe in obveznosti iz najema pripoznani v bilanci stanja na datum začetka najema in vključeni v postavko »Opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva« oziroma »Razno« (obveznosti). Kadar najemi izpolnjujejo merila za kapitalizacijo, vendar so sredstva za najem še vedno v fazi gradnje ali obnove, se stroški, ki so nastali pred datumom začetka najema, evidentirajo pod postavko »Sredstva v gradnji in izdelavi«. S tem povezana sredstva s pravico do uporabe in obveznosti iz najema bodo pripoznani pod ustreznimi postavkami osnovnih sredstev, ko bodo ta sredstva na voljo za uporabo (datum začetka najema).

Sredstva s pravico do uporabe se vrednotijo po amortizirani nabavni vrednosti. Pri sredstvih s pravico do uporabe, ki so povezana s poslovnimi stavbami, se poleg tega upoštevajo tudi oslabitve (v zvezi z letnim preizkusom oslabitve, glej »Osnovna sredstva« zgoraj). Amortizacija se obračunava linearno od datuma začetka najema do bodisi konca dobe koristnosti sredstva, ki predstavlja pravico do uporabe, bodisi do konca trajanja najema, kar nastopi prej.

Na začetku se obveznost iz najema izmeri po sedanji vrednosti prihodnjih najemnin (ki vključujejo samo najemne sestavine pogodbe), diskontiranih po predpostavljeni posojilni obrestni meri, ki bi jo plačala ECB. Nato se obveznost iz najema meri po odplačni vrednosti z metodo efektivnih obresti. S tem povezani obrestni odhodki se evidentirajo v izkazu poslovnega izida pod postavko »Drugi obrestni odhodki«. Če se prihodnje najemnine spremenijo zaradi spremembe indeksa ali drugih ponovnih presoj obstoječe pogodbe, se obveznost iz najema ponovno izmeri. Ob vsakem takšnem ponovnem merjenju se prilagodi tudi knjigovodska vrednost sredstva s pravico do uporabe.

Kratkoročni najemi, ki trajajo 12 mesecev ali manj, in najemi sredstev majhne vrednosti, tj. pod 10.000 EUR (skladno s pragom za priznavanje osnovnih sredstev), so prikazani kot odhodek v izkazu poslovnega izida.

Pozaposlitveni zaslužki, drugi dolgoročni zaslužki in odpravnine v ECB

ECB za svoje zaposlene, za člane Izvršilnega odbora ter za tiste člane Nadzornega odbora, ki so zaposleni v ECB, upravlja pokojninski program z določenimi zaslužki.

Pokojninski program za zaposlene se financira s sredstvi, ki jih ima sklad za dolgoročne zaslužke zaposlenih. Obvezni prispevki ECB in zaposlenih so izkazani v stebru z določenimi zaslužki. Zaposleni lahko prostovoljno vplačujejo dodatne prispevke v steber z določenimi prispevki, ki jih je mogoče uporabiti za dodatne zaslužke.^[25] Dodatni zaslužki se določijo na podlagi zneska prostovoljnih prispevkov ter donosa naložb iz teh prispevkov.

Za pozaposlitvene in druge dolgoročne zaslužke članov Izvršilnega odbora ECB in tistih članov Nadzornega odbora, ki so zaposleni v ECB, je vzpostavljen sistem financiranja brez skladov. Za zaposlene se sistem financiranja brez skladov uporablja za pozaposlitvene zaslužke razen pokojnin ter za druge dolgoročne zaslužke in odpravnine.

Neto obveznost za določene zaslužke
Obveznost, ki se v zvezi s programom z določenimi zaslužki prizna v bilanci stanja v postavki »Razno« (obveznosti), vključno z drugimi dolgoročnimi zaslužki in odpravninami, je sedanja vrednost obveze za določene zaslužke na datum bilance stanja, zmanjšana za pošteno vrednost sredstev programa, s katerimi se ta obveza financira.

Obvezo za določene zaslužke letno izračunajo neodvisni aktuarji z uporabo metode predvidene pomembnosti enot. Sedanja vrednost obveze za določene zaslužke se izračuna tako, da se ocenjeni prihodnji denarni tokovi diskontirajo z uporabo obrestne mere, ki je določena na podlagi tržne donosnosti visokokakovostnih podjetniških obveznic v eurih na datum bilance stanja, ki imajo podoben rok do zapadlosti kot ta obveza.

Aktuarski dobički in izgube lahko nastanejo zaradi izkustvenih prilagoditev (če se dejstva razlikujejo od predhodnih aktuarskih predpostavk) in sprememb v aktuarskih predpostavkah.

Neto stroški za določene zaslužke
Neto stroški za določene zaslužke so razdeljeni v komponente, ki se evidentirajo v izkazu poslovnega izida, medtem ko se ponovne izmere pozaposlitvenih zaslužkov v bilanci stanja izkažejo v postavki »Računi prevrednotenja«.

Neto znesek, ki bremeni izkaz poslovnega izida, obsega:

1. stroške sprotnega službovanja v tekočem letu iz naslova določenih zaslužkov;
2. stroške preteklega službovanja iz naslova določenih zaslužkov, ki so posledica spremenjenega programa;
3. neto obresti od neto obveznosti za določene zaslužke po diskontni stopnji;
4. ponovne izmere glede drugih dolgoročnih zaslužkov in odpravnin dolgoročne narave, če obstajajo, v celoti.

Neto znesek, prikazan v postavki »Računi prevrednotenja«, obsega naslednje postavke:

1. aktuarske dobičke in izgube iz obveze za določene zaslužke;
2. dejanski donos od sredstev programa razen zneskov, ki so zajeti v neto obrestih od neto obveznosti za določene zaslužke;
3. vse spremembe učinka zgornje meje sredstva, razen zneskov, ki so vključeni v neto obresti od neto obveznosti za določene zaslužke.

Te zneske letno vrednotijo neodvisni aktuarji z namenom, da se v računovodskih izkazih prikaže ustrezna obveznost.

Stanja znotraj ESCB/Eurosistema

Stanja znotraj ESCB so predvsem rezultat čezmejnih plačil v Evropski uniji (EU), ki se poravnajo v centralnobančnem denarju v eurih. Te transakcije večinoma sprožijo zasebni subjekti (tj. kreditne institucije, gospodarske družbe ali posamezniki). Poravnajo se v sistemu TARGET2 – transevropskem sistemu bruto poravnave v realnem času – in zaradi njih nastanejo dvostranska stanja na računih, ki jih imajo centralne banke EU v sistemu TARGET2. Ta dvostranska stanja se dnevno pobotajo in nato dodelijo ECB, tako da vsaki posamezni nacionalni centralni banki ostane samo ena neto dvostranska pozicija do ECB. Na neto dvostranske pozicije vplivajo tudi plačila, ki jih izvrši ECB in se poravnajo v sistemu TARGET2. Te pozicije v knjigah ECB predstavljajo neto terjatev ali obveznost posamezne nacionalne centralne banke do ostalega Evropskega sistema centralnih bank (ESCB). Stanja znotraj Eurosistema, ki jih imajo nacionalne centralne banke euroobmočja v razmerju do ECB in izhajajo iz sistema TARGET2, ter druga stanja znotraj Eurosistema v eurih (npr. vmesna razdelitev dobička ECB nacionalnim centralnim bankam, če se izvede) se v bilanci stanja ECB prikažejo kot ena sama neto pozicija sredstev ali obveznosti bodisi pod postavko »Druge terjatve znotraj Eurosistema (neto)« bodisi pod postavko »Druge obveznosti znotraj Eurosistema (neto)«. Stanja znotraj ESCB, ki jih imajo nacionalne centralne banke zunaj euroobmočja v razmerju do ECB in izhajajo iz njihovega sodelovanja v sistemu TARGET2,^[26] se razkrijejo pod postavko »Obveznosti do nerezidentov euroobmočja v eurih«.

Stanja znotraj Eurosistema, ki izhajajo iz razdelitve eurobankovcev znotraj Eurosistema, se vključijo kot eno neto sredstvo v postavko »Terjatve v povezavi z razdelitvijo eurobankovcev znotraj Eurosistema« (glej »Bankovci v obtoku« spodaj).

Stanja znotraj Eurosistema, ki izhajajo iz prenosa deviznih rezerv na ECB s strani nacionalnih centralnih bank, ki so se pridružile Eurosistemu, so izražena v eurih in prikazana pod postavko »Obveznosti, enakovredne prenosu deviznih rezerv«.

Bankovci v obtoku

ECB in nacionalne centralne banke euroobmočja, ki skupaj tvorijo Eurosistem, izdajajo eurobankovce.^[27] Skupna vrednost eurobankovcev v obtoku se centralnim bankam Eurosistema razdeli na zadnji delovni dan v mesecu v skladu s ključem za razdelitev bankovcev.^[28]

Evropski centralni banki je bil dodeljen 8-odstotni delež od skupne vrednosti eurobankovcev v obtoku, ki se razkrije na strani obveznosti bilance stanja v postavki »Bankovci v obtoku«. Delež ECB v skupni izdaji bankovcev je krit s terjatvami do nacionalnih centralnih bank. Te terjatve, ki se obrestujejo,^[29] se razkrijejo v postavki »Terjatve v povezavi z razdelitvijo eurobankovcev znotraj Eurosistema« (glej »Stanja znotraj ESCB/Eurosistema« zgoraj). Obrestni prihodki od teh terjatev se vključijo v izkaz poslovnega izida pod postavko »Obrestni prihodki iz razdelitve eurobankovcev znotraj Eurosistema«.

Vmesna razdelitev dobička

Znesek, enak seštevku prihodkov ECB iz naslova eurobankovcev v obtoku in prihodkov ECB iz naslova vrednostnih papirjev v imetju za namene denarne politike, kupljenih v okviru (i) programa v zvezi s trgi vrednostnih papirjev, (ii) tretjega programa nakupa kritih obveznic, (iii) programa nakupa listinjenih vrednostnih papirjev, (iv) programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja in (v) izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji, se razdeli v januarju naslednjega leta v okviru vmesne razdelitve dobička, razen če Svet ECB ne odloči drugače.^[30] Taka odločitev se sprejme, kadar Svet ECB na podlagi obrazložene ocene, ki jo pripravi Izvršilni odbor, pričakuje, da bo ECB imela skupno letno izgubo ali da bo ustvarila letni dobiček, ki bo manjši od teh prihodkov. Svet ECB se lahko tudi odloči, da prenese vse ali del teh prihodkov v rezervacijo za finančna tveganja. Svet ECB se lahko poleg tega odloči, da bo znesek prihodkov iz naslova eurobankovcev v obtoku, ki se razdeli v januarju, zmanjšal za stroške, ki jih ima ECB v zvezi z izdajanjem in obdelavo eurobankovcev.

Dogodki po datumu bilance stanja

Vrednost sredstev in obveznosti se prilagodi glede na dogodke, ki so se pojavili med datumom letne bilance stanja in datumom, ko Izvršilni odbor odobri predložitev zaključnega računa Svetu ECB v potrditev, če ti dogodki pomembno vplivajo na stanje sredstev in obveznosti na datum bilance stanja.

Pomembni dogodki po datumu bilance stanja, ki ne vplivajo na stanje sredstev in obveznosti na datum bilance stanja, so razkriti v pojasnilih.

Spremembe računovodskih usmeritev

Računovodske usmeritve, ki jih uporablja ECB, v letu 2022 niso bile spremenjene.

Drugo

V skladu s členom 27 Statuta ESCB in na podlagi priporočila Sveta ECB je Svet EU odobril imenovanje družbe Baker Tilly GmbH & Co. KG Wirtschaftsprüfungsgesellschaft, Düsseldorf (Zvezna republika Nemčija) za zunanjega revizorja ECB za obdobje petih let do konca poslovnega leta 2022. To petletno obdobje je mogoče podaljšati za največ dve dodatni poslovni leti.

2.4 Pojasnila k bilanci stanja

Pojasnilo št. 1 – Zlato in terjatve v zlatu

Na dan 31. decembra 2022 je imela ECB 16.229.522 unč čistega zlata,^[31] katerega tržna vrednost je znašala 27.689 milijonov EUR (2021: 26.121 milijonov EUR). V letu 2022 ni izvedla nobene operacije z zlatom, tako da so njena imetja zlata ostala nespremenjena glede na raven na dan 31. decembra 2021. Eurska vrednost imetij se je povečala zaradi zvišanja tržne cene zlata, izražene v eurih (glej »Zlato ter sredstva in obveznosti v tuji valuti« v razdelku 2.3 »Računovodske usmeritve« ter pojasnilo št. 15 »Računi prevrednotenja«).

Pojasnilo št. 2 – Terjatve do nerezidentov in rezidentov euroobmočja v tuji valuti

Pojasnilo št. 2.1 – Terjatve do MDS

Ta postavka predstavlja imetja ECB v obliki posebnih pravic črpanja (SDR) in je na dan 31. decembra 2022 znašala 1.759 milijonov EUR (2021: 1.234 milijonov EUR). Izhaja iz prostovoljnega trgovalnega dogovora z Mednarodnim denarnim skladom (MDS) o kupoprodaji posebnih pravic črpanja, po katerem je ta pooblaščen, da v imenu ECB prodaja ali kupuje posebne pravice črpanja za eure v okviru najnižje in najvišje ravni imetij. Posebne pravice črpanja se v računovodske namene obravnavajo kot tuja valuta (glej »Zlato ter sredstva in obveznosti v tuji valuti« v razdelku 2.3 »Računovodske usmeritve«). Imetja posebnih pravic črpanja so se v letu 2022 povečala predvsem zaradi transakcije, ki je bila izvedena na podlagi zgornjega prostovoljnega trgovalnega dogovora.

Pojasnilo št. 2.2 – Stanja pri bankah in naložbe v vrednostne papirje, zunanja posojila in druga zunanja sredstva; terjatve do rezidentov euroobmočja v tuji valuti

Ti dve postavki obsegata stanja pri bankah in posojila v tuji valuti ter naložbe v vrednostne papirje, izražene v ameriških dolarjih, japonskih jenih in kitajskih renminbijih.

Skupna vrednost teh postavk se je v letu 2022 povečala predvsem zaradi apreciacije ameriškega dolarja do eura.

Neto devizna imetja ECB^[32] so bila naslednja:

V letu 2022 ni bilo posegov na deviznem trgu.

Pojasnilo št. 3 – Terjatve do nerezidentov euroobmočja v eurih

Pojasnilo št. 3.1 – Stanja pri bankah, naložbe v vrednostne papirje in posojila

Na dan 31. decembra 2022 v tej postavki ni bilo stanj, medtem ko je ob koncu leta 2021 ta postavka vključevala terjatev v višini 3.070 milijonov EUR v povezavi z dogovori o zagotavljanju likvidnosti med Eurosistemom in centralnimi bankami zunaj euroobmočja.^[33]

Pojasnilo št. 4 – Druge terjatve do kreditnih institucij euroobmočja v eurih

Na dan 31. decembra 2022 je ta postavka vključevala salde tekočih računov pri rezidentih euroobmočja v višini 12 milijonov EUR (2021: 38 milijonov EUR).

Pojasnilo št. 5 – Vrednostni papirji rezidentov euroobmočja v eurih

Pojasnilo št. 5.1 – Vrednostni papirji v imetju za namene denarne politike

Na dan 31. decembra 2022 je ta postavka vključevala vrednostne papirje, ki jih je ECB pridobila v okviru programa v zvezi s trgi vrednostnih papirjev (SMP), tretjega programa nakupa kritih obveznic (CBPP3), programa nakupa listinjenih vrednostnih papirjev (ABSPP), programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja (PSPP) in izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP).

Vsi vrednostni papirji v okviru prvega in drugega programa nakupa kritih obveznic (CBPP1 in CBPP2) so tekom leta 2022 zapadli, zato ECB in nacionalne centralne banke euroobmočja na dan 31. decembra 2022 niso imele nobenih imetij teh vrednostnih papirjev.

Eurosistem je v prvem četrtletju 2022 še naprej izvajal neto nakupe v okviru programa APP,^[34] in sicer na povprečni mesečni ravni 20 milijard EUR. Marca 2022 je Svet ECB sklenil,^[35] da bo neto nakupe aprila prilagodil na raven 40 milijard EUR, maja na 30 milijard EUR in junija na 20 milijard EUR. Junija 2022 je sklenil,^[36] da bo neto nakupe v okviru programa APP končal s 1. julijem 2022. Svet ECB namerava^[37] glavnico zapadlih vrednostnih papirjev še naprej v celoti ponovno investirati do konca februarja 2023. Zatem se bo portfelj v okviru programa APP zmanjševal postopno in predvidljivo, saj Eurosistem ne bo ponovno investiral vseh plačil glavnice zapadlih vrednostnih papirjev. Zmanjšanje bo do konca junija 2023 v povprečju znašalo 15 milijard EUR na mesec, sčasoma pa bo določena tudi dinamika v obdobju zatem. Svet ECB bo redno ocenjeval dinamiko zmanjševanja portfelja v okviru tega programa, da bi zagotovil nadaljnjo skladnost s splošno strategijo in naravnanostjo denarne politike, da bi ohranil delovanje trga ter da bi še naprej trdno obvladoval kratkoročne razmere na denarnem trgu.

Poleg tega je Eurosistem v prvem četrtletju 2022 nadaljeval neto nakupe vrednostnih papirjev v okviru programa PEPP,^[38] čeprav počasneje kot v prejšnjem četrtletju, potem ko je Svet ECB decembra 2021 sprejel ustrezen sklep.^[39] Na podlagi istega sklepa so bili neto nakupi v okviru programa PEPP konec marca 2022 ustavljeni. Svet ECB namerava glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru tega programa, ponovno v celoti investirati vsaj do konca leta 2024. Svet ECB se bo pri ponovnem investiranju še naprej odločal fleksibilno po času, razredih finančnega premoženja in jurisdikcijah, da bi preprečil tveganja, povezana s pandemijo, ki bi lahko ogrozila transmisijski mehanizem denarne politike. Prihodnje postopno zmanjševanje portfelja v okviru tega programa se bo upravljalo tako, da se prepreči poseganje v ustrezno naravnanost denarne politike.

Vrednostni papirji, kupljeni v okviru teh programov, se vrednotijo po odplačni vrednosti ob upoštevanju oslabitve (glej »Vrednostni papirji« v razdelku 2.3 »Računovodske usmeritve«).

Odplačna vrednost vrednostnih papirjev, ki jih ima ECB, ter njihova tržna vrednost^[40] (ki ni evidentirana v bilanci stanja ali izkazu poslovnega izida in je navedena samo za primerjavo) sta bili naslednji:

Odplačna vrednost vrednostnih papirjev v imetju ECB se je tekom leta spremenila, kot sledi:

Svet ECB redno ocenjuje finančna tveganja, povezana z vrednostnimi papirji, ki so v imetju ECB v okviru omenjenih programov.

V ta namen se letno izvajajo preizkusi oslabitve, v katerih se uporabijo podatki ob koncu leta, odobri pa jih Svet ECB. V teh preizkusih se kazalniki oslabitve ocenijo za vsak program posebej. V primerih, v katerih so zabeleženi kazalniki oslabitve, se opravijo dodatne analize, s katerimi se potrdi, da oslabitveni dogodek ni prizadel gotovinskega toka vrednostnih papirjev. Na podlagi rezultatov letošnjih preizkusov oslabitve ECB pri vrednostnih papirjih v portfeljih za namene denarne politike v letu 2022 ni zabeležila nobene izgube.

Odplačna vrednost vrednostnih papirjev v imetju Eurosistema je bila naslednja:

Pojasnilo št. 6 – Terjatve znotraj Eurosistema

Pojasnilo št. 6.1 – Terjatve v povezavi z razdelitvijo eurobankovcev znotraj Eurosistema

Ta postavka vključuje terjatve ECB do nacionalnih centralnih bank euroobmočja v povezavi z razdelitvijo eurobankovcev znotraj Eurosistema (glej »Bankovci v obtoku« v razdelku 2.3 »Računovodske usmeritve«) in je na dan 31. decembra 2022 znašala 125.763 milijonov EUR (2021: 123.551 milijonov EUR). Obrestovanje teh terjatev se izračunava dnevno po zadnji razpoložljivi obrestni meri, ki jo Eurosistem uporablja v avkcijah za operacije glavnega refinanciranja (glej pojasnilo št. 23.2 »Obrestni prihodki iz razdelitve eurobankovcev znotraj Eurosistema«).

Pojasnilo št. 7 – Druga sredstva

Pojasnilo št. 7.1 – Opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva

Ta sredstva so obsegala naslednje postavke:

Kar zadeva glavno stavbo ECB in poslovne stavbe s pravico do uporabe, je bil na podlagi podatkov ob koncu leta izveden preizkus oslabitve, izguba zaradi oslabitve pa ni bila zabeležena.

Pojasnilo št. 7.2 – Druga finančna sredstva

To postavko sestavlja predvsem portfelj lastnih sredstev ECB, ki ga večinoma sestavljajo naložbe finančnih virov ECB, med katerimi so vplačani kapital, zneski v splošnem rezervnem skladu in zneski v rezervaciji za finančna tveganja. Vključuje tudi 3.211 delnic Banke za mednarodne poravnave (BIS) z nabavno vrednostjo 42 milijonov EUR in druge tekoče račune v eurih.

Ta postavka je bila sestavljena iz naslednjih komponent:

Neto povečanje te postavke v letu 2022 je bilo predvsem posledica naložb v portfelj lastnih sredstev ECB v skupnem znesku, ki je enak znesku, ki je bil leta 2021 prenesen v rezervacijo ECB za finančna tveganja, in znesku, ki so ga nacionalne centralne banke euroobmočja leta 2022 vplačale v drugem obroku za povečanje njihovega vpisa v kapital ECB (glej pojasnilo št. 16 »Kapital in rezerve«). Povečanje v tej postavki je večinoma izravnalo zmanjšanje tržne vrednosti eurskih vrednostnih papirjev v portfelju lastnih sredstev ECB.

Pojasnilo št. 7.3 – Razlike zaradi prevrednotenja zabilančnih instrumentov

Ta postavka vključuje spremembe v vrednotenju valutnih zamenjav in terminskih transakcij v tuji valuti, ki so bile nedospele na dan 31. decembra 2022 (glej pojasnilo št. 20 »Valutne zamenjave in terminske transakcije v tuji valuti«). Spremembe v vrednotenju so znašale 783 milijonov EUR (2021: 620 milijonov EUR) in so posledica pretvorbe takšnih transakcij v eursko protivrednost po tečajih, ki so veljali na datum bilance stanja, v primerjavi z vrednostjo v eurih, ki izhaja iz pretvorbe teh transakcij po povprečni nabavni vrednosti zadevne tuje valute na ta datum (glej »Zabilančni instrumenti« in »Zlato ter sredstva in obveznosti v tuji valuti« v razdelku 2.3 »Računovodske usmeritve«).

Pojasnilo št. 7.4 – Aktivne časovne razmejitve

Ta postavka je obsegala naslednje komponente:

Na dan 31. decembra 2022 so bile največja komponenta v tej postavki natečene obresti na vrednostne papirje, ki so večinoma izhajale iz kuponskih obresti na vrednostne papirje, vključno s plačanimi obrestmi ob nakupu (glej pojasnilo št. 2.2 »Stanja pri bankah in naložbe v vrednostne papirje, zunanja posojila in druga zunanja sredstva; terjatve do rezidentov euroobmočja v tuji valuti«, pojasnilo št. 5 »Vrednostni papirji rezidentov euroobmočja v eurih« ter pojasnilo št. 7.2 »Druga finančna sredstva«).

Vključevala je tudi natečene obresti od terjatev do nacionalnih centralnih bank euroobmočja v zvezi s stanji v sistemu TARGET2 za december 2022 (glej pojasnilo št. 12.2 »Druge obveznosti znotraj Eurosistema (neto)«) ter natečene obresti od terjatev ECB do nacionalnih centralnih bank euroobmočja v zvezi z razdelitvijo eurobankovcev znotraj Eurosistema za zadnje četrtletje 2022 (glej pojasnilo št. 6.1 »Terjatve v povezavi z razdelitvijo eurobankovcev znotraj Eurosistema«). Ti zneski so bili poravnani v januarju 2023.

Neplačani prihodki, povezani z nadzorniškimi nalogami, ustrezajo nadomestilom za nadzor, ki bodo prejeta za obdobje zaračunavanja nadomestil 2022. Ta znesek bo zbran v letu 2023 (glej pojasnilo št. 26 »Neto prihodki/odhodki iz provizij«).^[41]

Pod to postavko se evidentirajo tudi (i) raznovrstna predplačila, (ii) neplačani prihodki od skupnih projektov Eurosistema (glej pojasnilo št. 28 »Drugi prihodki«), in (iii) natečeni obrestni prihodki od drugih finančnih sredstev in obveznosti.

Pojasnilo št. 7.5 – Razno

Na dan 31. decembra 2022 je ta postavka znašala 438 milijonov EUR (2021: 749 milijonov EUR) in je obsegala predvsem stanja v višini 349 milijonov EUR (2021: 573 milijonov EUR), povezana z valutnimi zamenjavami in terminskimi transakcijami v tuji valuti, ki so bile nedospele na dan 31. decembra 2022 (glej pojasnilo št. 20 »Valutne zamenjave in terminske transakcije v tuji valuti«). Ta stanja so nastala zaradi pretvorbe omenjenih transakcij v eursko protivrednost po povprečni nabavni vrednosti zadevne tuje valute na datum bilance stanja v primerjavi z njihovo protivrednostjo v eurih, v kateri so bile prvotno evidentirane (glej »Zabilančni instrumenti« v razdelku 2.3 »Računovodske usmeritve«).

Pojasnilo št. 8 – Bankovci v obtoku

Ta postavka vključuje delež ECB (8%) v skupni količini eurobankovcev v obtoku (glej »Bankovci v obtoku« v razdelku 2.3 »Računovodske usmeritve«), ki je na dan 31. decembra 2022 znašal 125.763 milijonov EUR (2021: 123.551 milijonov EUR).

Pojasnilo št. 9 – Druge obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja v eurih

Centralne banke Eurosistema imajo možnost, da kot zavarovanje v operacijah posojanja vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa PSPP, in vrednostnih papirjev javnega sektorja, kupljenih v okviru programa PEPP, sprejemajo tudi gotovino, ne da bi jo morale ponovno investirati. Te operacije v primeru ECB izvajajo specializirane institucije.

Na dan 31. decembra 2022 je vrednost nedospelih tovrstnih transakcij posojanja na podlagi gotovinskega zavarovanja, ki se izvajajo s kreditnimi institucijami euroobmočja, znašala 17.734 milijonov EUR (2021: 9.473 milijonov EUR). Gotovina, prejeta kot zavarovanje, je bila prenesena na račune TARGET2. Ker je gotovina ob koncu leta ostala neinvestirana, so bile te transakcije zabeležene v bilanci stanja (glej »Povratne transakcije« v razdelku 2.3 »Računovodske usmeritve«).^[42]

Pojasnilo št. 10 – Obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja v eurih

Pojasnilo št. 10.1 – Država

Na dan 31. decembra 2022 je ta postavka znašala 48.520 milijonov EUR (2021: 3.200 milijonov EUR) in je vključevala vloge Evropske družbe za finančno stabilnost (ESM) in Evropskega mehanizma za stabilnost (EMS). V skladu s členom 21 Statuta ESCB lahko ECB nastopa kot fiskalni agent za institucije, organe, urade ali agencije Unije, institucionalne enote centralne, regionalne ali lokalne ravni države, druge osebe javnega prava ali javna podjetja držav članic.

Pojasnilo št. 10.2 – Druge obveznosti

Ta postavka vključuje stanja podsistemov euroobmočja,^[43] ki so s sistemom TARGET2 povezani prek komponente TARGET2-ECB in so na dan 31. decembra 2022 znašala 15.343 milijonov EUR (2021: 4.404 milijone EUR).

Pojasnilo št. 11 – Obveznosti do nerezidentov euroobmočja v eurih

Ta postavka je obsegala naslednje komponente:

Na dan 31. decembra 2022 so bila največja komponenta te postavke stanja v sistemu TARGET2, ki so jih v sistemu TARGET2 imele nacionalne centralne banke zunaj euroobmočja do ECB (glej »Stanja znotraj ESCB/Eurosistema« v razdelku 2.3 »Računovodske usmeritve«) in podsistemi zunaj euroobmočja, povezani s sistemom TARGET2 prek komponente TARGET2-ECB. Ta stanja so se v letu 2022 zmanjšala zaradi zmanjšanja stanj podsistemov zunaj euroobmočja.

Postavka je vključevala tudi stanja iz naslova upravljanja operacij najemanja in dajanja posojil v EU, pri katerih ECB deluje kot fiskalni agent za Evropsko komisijo (glej pojasnilo št. 21 »Upravljanje operacij najemanja in dajanja posojil«).

Vključevala je tudi stanja iz nedospelih transakcij posojanja vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa PSPP, in vrednostnih papirjev javnega sektorja, kupljenih v okviru programa PEPP, ki so bile izvedene s kreditnimi institucijami zunaj euroobmočja, pri čemer je bila gotovina prejeta kot zavarovanje in prenesena na račune v sistemu TARGET2 (glej pojasnilo št. 9 »Druge obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja v eurih«).

Preostanek te postavke je bilo stanje, ki je nastalo na podlagi stalnega dogovora o povratnih valutnih zamenjavah z ameriško centralno banko. V okviru tega dogovora ECB od centralne banke Federal Reserve Bank of New York s transakcijo zamenjave prejme ameriške dolarje s ciljem, da bi nasprotnim strankam Eurosistema ponudila kratkoročna sredstva v ameriških dolarjih. Hkrati ECB izvede verižne transakcije zamenjave z nacionalnimi centralnimi bankami euroobmočja, ki pridobljena sredstva uporabijo za operacije povečevanja likvidnosti v ameriških dolarjih, ki jih z nasprotnimi strankami Eurosistema izvedejo v obliki povratnih transakcij. Zaradi verižnih transakcij zamenjave nastanejo stanja znotraj Eurosistema med ECB in nacionalnimi centralnimi bankami euroobmočja. Poleg tega zaradi transakcij zamenjave, izvedenih s centralno banko Federal Reserve Bank of New York in nacionalnimi centralnimi bankami euroobmočja, nastanejo tudi terminske terjatve in obveznosti, ki se evidentirajo na zabilančnih računih (glej pojasnilo št. 20 »Valutne zamenjave in terminske transakcije v tuji valuti«).

Pojasnilo št. 12 – Obveznosti znotraj Eurosistema

Pojasnilo št. 12.1 – Obveznosti, enakovredne prenosu deviznih rezerv

To so obveznosti do nacionalnih centralnih bank euroobmočja, ki so nastale s prenosom deviznih rezerv na ECB, ko so se banke pridružile Eurosistemu. V skladu s členom 30.2 Statuta ESCB se ti prispevki določijo sorazmerno z deležem nacionalnih centralnih bank v vpisanem kapitalu ECB. V letu 2022 ni bilo sprememb.

Te obveznosti se obrestujejo dnevno po zadnji razpoložljivi obrestni meri v operacijah glavnega refinanciranja Eurosistema, ki je prilagojena tako, da odraža ničelno stopnjo donosa zlata (glej pojasnilo št. 23.3 »Obrestovanje terjatev nacionalnih centralnih bank v zvezi s prenesenimi deviznimi rezervami«).

Pojasnilo št. 12.2 – Druge obveznosti znotraj Eurosistema (neto)

Ta postavka je v letu 2022 vključevala predvsem stanja v sistemu TARGET2, ki so jih imele nacionalne centralne banke euroobmočja do ECB (glej »Stanja znotraj ESCB/Eurosistema« v razdelku 2.3 »Računovodske usmeritve«).

Zmanjšanje neto obveznosti v sistemu TARGET2 sta povzročila zlasti (i) povečanje vlog Evropskega mehanizma za stabilnost (EMS) in Evropske družbe za finančno stabilnost (EFSF) (glej pojasnilo št. 10.1 »Država«), in (ii) povečanje stanj podsistemov euroobmočja, ki so s sistemom TARGET2 povezani prek komponente TARGET2-ECB (glej pojasnilo št. 10.2 »Druge obveznosti«). Vpliv teh dejavnikov so deloma izravnali odlivi gotovine zaradi (i) zmanjšanja stanj podsistemov zunaj euroobmočja, ki so s sistemom TARGET2 povezani prek komponente TARGET2-ECB (glej pojasnilo št. 11 »Obveznosti do nerezidentov euroobmočja v eurih«), in zaradi (ii) neto nakupov vrednostnih papirjev v okviru programov PEPP in APP, ki so bili poravnani prek računov v sistemu TARGET2 (glej pojasnilo št. 5 »Vrednostni papirji rezidentov euroobmočja v eurih«).

Obrestovanje pozicij, ki jih imajo nacionalne centralne banke Eurosistema v sistemu TARGET2 do ECB, z izjemo stanj, ki izhajajo iz verižnih transakcij zamenjave v povezavi z operacijami povečevanja likvidnosti v ameriških dolarjih, se izračunava dnevno po zadnji razpoložljivi mejni obrestni meri, ki jo Eurosistem uporablja v avkcijah za operacije glavnega refinanciranja.

V letu 2021 je ta postavka vključevala tudi znesek, ki pripada nacionalnim centralnim bankam euroobmočja v zvezi z vmesno razdelitvijo dobička ECB. Za leto 2022 je Svet ECB spričo poslovnega izida ECB za to leto sklenil, da bo zadržal celoten znesek prihodka od bankovcev v obtoku ter prihodke od vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programov SMP, APP in PEPP (glej »Vmesna razdelitev dobička« v razdelku 2.3 »Računovodske usmeritve«). Zato konec leta 2022 ni v plačilo zapadel noben s tem povezan znesek.

Pojasnilo št. 13 – Druge obveznosti

Pojasnilo št. 13.1 – Razlike zaradi prevrednotenja zabilančnih instrumentov

Ta postavka vključuje predvsem spremembe v vrednotenju valutnih zamenjav in terminskih transakcij v tuji valuti, ki so bile nedospele na dan 31. decembra 2022 (glej pojasnilo št. 20 »Valutne zamenjave in terminske transakcije v tuji valuti«). Spremembe v vrednotenju so znašale 430 milijonov EUR (2021: 568 milijonov EUR) in so posledica pretvorbe takšnih transakcij v eursko protivrednost po tečajih, ki so veljali na datum bilance stanja, v primerjavi z vrednostjo v eurih, ki izhaja iz pretvorbe teh transakcij po povprečni nabavni vrednosti zadevne tuje valute na ta datum (glej »Zabilančni instrumenti« in »Zlato ter sredstva in obveznosti v tuji valuti« v razdelku 2.3 »Računovodske usmeritve«).

Pojasnilo št. 13.2 – Pasivne časovne razmejitve

Ta postavka je obsegala naslednje komponente:

Na dan 31. decembra 2022 sta bili glavni postavki v tej skupini natečene obresti na stanja v sistemu TARGET2, ki pripadajo nacionalnim centralnim bankam, za december 2022 (glej pojasnilo št. 11 »Obveznosti do nerezidentov euroobmočja v eurih« in pojasnilo št. 12.2 »Druge obveznosti znotraj Eurosistema (neto)«) ter natečene obresti, plačljive nacionalnim centralnim bankam euroobmočja za leto 2022 iz naslova njihovih terjatev v zvezi z deviznimi rezervami, prenesenimi na ECB (glej pojasnilo št. 12.1 »Obveznosti, enakovredne prenosu deviznih rezerv«). Ti zneski so bili poravnani v januarju 2023.

Pojasnilo št. 13.3 – Razno

Na dan 31. decembra 2022 je ta postavka znašala 1.562 milijonov EUR (2021: 2.277 milijonov EUR). Vključevala je stanja v višini 974 milijonov EUR (2021: 535 milijonov EUR) v zvezi z valutnimi zamenjavami in terminskimi transakcijami v tuji valuti, ki so bile nedospele 31. decembra 2022 (glej pojasnilo št. 20 »Valutne zamenjave in terminske transakcije v tuji valuti«). Ta stanja so nastala zaradi pretvorbe omenjenih transakcij v eursko protivrednost po povprečni nabavni vrednosti zadevne tuje valute na datum bilance stanja v primerjavi z njihovo protivrednostjo v eurih, v kateri so bile prvotno evidentirane (glej »Zabilančni instrumenti« v razdelku 2.3 »Računovodske usmeritve«).

Postavka vključuje tudi obveznost iz najema v višini 141 milijonov EUR (2021: 175 milijonov EUR) (glej »Najemi« v razdelku 2.3 »Računovodske usmeritve«).

Poleg tega ta postavka vključuje neto obveznost ECB za določene zaslužke iz naslova pozaposlitvenih in drugih dolgoročnih zaslužkov zaposlenih^[44] in članov Izvršilnega odbora ECB ter tistih članov Nadzornega odbora, ki so zaposleni v ECB. Vključene so tudi odpravnine za zaposlene ECB.

Pozaposlitveni zaslužki, drugi dolgoročni zaslužki in odpravnine v ECB

Bilanca stanja
Zneski, ki so bili v bilanci stanja pod postavko »Razno« (obveznosti) priznani v zvezi s pozaposlitvenimi in drugimi dolgoročnimi zaslužki ter odpravninami zaposlenih, so bili naslednji:

V letu 2022 je sedanja vrednost obveze za določene zaslužke do zaposlenih v višini 1.947 milijonov EUR (2021: 3.165 milijonov EUR) vključevala zaslužke, ki se financirajo brez skladov, v višini 233 milijonov EUR (2021: 373 milijonov EUR) iz naslova pozaposlitvenih zaslužkov razen pokojnin, iz naslova drugih dolgoročnih zaslužkov in iz naslova odpravnin. Sedanja vrednost obveze za določene zaslužke do članov Izvršilnega odbora in do članov Nadzornega odbora v višini 31 milijonov EUR (2021: 43 milijonov EUR) se nanaša izključno na sistem financiranja brez skladov, ki velja za pozaposlitvene in druge dolgoročne zaslužke.

Ponovna izmera neto obveznosti ECB za določene zaslužke iz naslova pozaposlitvenih zaslužkov je v bilanci stanja pripoznana pod postavko obveznosti »Računi prevrednotenja«. Dobiček zaradi ponovne izmere pod to postavko obveznosti je v letu 2022 znašal 369 milijonov EUR, medtem ko je v letu 2021 ECB zabeležila izgubo zaradi ponovne izmere v višini 799 milijonov EUR) (glej pojasnilo št. 15 »Računi prevrednotenja«).

Spremembe v obvezi za določene zaslužke, sredstvih programa in rezultatih ponovne izmere
Spremembe v sedanji vrednosti obveze za določene zaslužke so bile naslednje:

Skupni dobiček zaradi ponovne izmere obveze za določene zaslužke v višini 1.441 milijonov EUR je v letu 2022 nastal predvsem zaradi zvišanja diskontne stopnje, ki je bila uporabljena pri aktuarskem vrednotenju, z 1,3% v letu 2021 na 3,9% v letu 2022.

Spremembe v pošteni vrednosti sredstev programa za zaposlene v stebru z določenimi zaslužki so bile naslednje:

Izguba zaradi ponovne izmere sredstev programa v letu 2022 je bil posledica dejstva, da je bil dejanski donos enot sklada nižji od predvidenih obrestnih prihodkov od sredstev programa, ki so temeljili na predpostavki o diskontni stopnji 1,3%.

Spremembe rezultatov ponovne izmere so bile naslednje:

Izkaz poslovnega izida
Zneski, priznani v izkazu poslovnega izida, so naslednji:

Dobiček zaradi ponovne izmere drugih dolgoročnih zaslužkov in odpravnin se je v letu 2022 povečal na 45 milijonov EUR (2021: 9 milijonov EUR), predvsem zaradi višje diskontne stopnje, ki je bila uporabljena v aktuarskem vrednotenju ob koncu leta 2022.

Glavne predpostavke
Pri vrednotenju postavk iz tega pojasnila so neodvisni aktuarji uporabili predpostavke, ki jih je za namene računovodstva in razkritja sprejel Izvršilni odbor. Glavne predpostavke, uporabljene za izračun obveznosti iz naslova pozaposlitvenih zaslužkov in drugih dolgoročnih zaslužkov, so bile naslednje:

Pojasnilo št. 14 – Rezervacije

Ta postavka vključuje predvsem rezervacijo za finančna tveganja, ki se v obsegu, ki je po mnenju Sveta ECB potreben, uporablja za pokritje izgub, ki nastanejo zaradi izpostavljenosti finančnim tveganjem. Velikost in nadaljnja potrebnost te rezervacije se ugotavljata letno na podlagi ocene ECB o izpostavljenosti zgoraj navedenim tveganjem in z upoštevanjem cele vrste dejavnikov. Velikost rezervacije skupaj s splošnim rezervnim skladom ne sme preseči vrednosti kapitala ECB, ki so ga vplačale nacionalne centralne banke euroobmočja.

Letos je bil iz te rezervacije sproščen znesek v višini 1.627 milijonov EUR za kritje izgub, ki so nastale zaradi izpostavljenosti finančnim tveganjem, tako da je bil poslovni izid ECB za poslovno leto enak nič. Te izgube so nastale predvsem zaradi zvišanja obrestne mere, ki jo Eurosistem uporablja v svojih avkcijah za operacije glavnega refinanciranja, kar je povzročilo precejšnje obrestne odhodke od neto obveznosti ECB v sistemu TARGET2 (glej pojasnilo št. 23.4 »Drugi obrestni prihodki in drugi obrestni odhodki«). Hkrati je povečanje donosnosti eurskih in dolarskih vrednostnih papirjev povzročilo delni odpis vrednostnih papirjev v portfelju lastnih sredstev in v dolarskem portfelju zaradi cenovnih sprememb ter izgube iz prodaje vrednostnih papirjev v ameriških dolarjih (glej »Priznavanje prihodkov« v razdelku 2.3 »Računovodske usmeritve«, pojasnilo št. 25 »Delni odpisi finančnih sredstev in pozicij« in pojasnilo št. 24 »Realizirani dobiček/izguba iz finančnih operacij«). Zaradi sprostitve sredstev iz rezervacije za finančna tveganja se je velikost te rezervacije 31. decembra 2022 zmanjšala na 6.566 milijonov EUR.

Postavka vključuje tudi rezervacijo za upravne stroške v višini 69 milijonov EUR (2021: 74 milijonov EUR).

Pojasnilo št. 15 – Računi prevrednotenja

Ta postavka vključuje predvsem stanja prevrednotenja, ki izhajajo iz nerealiziranega dobička od sredstev, obveznosti in zabilančnih instrumentov (glej »Priznavanje prihodkov«, »Zlato ter sredstva in obveznosti v tuji valuti«, »Vrednostni papirji« in »Zabilančni instrumenti« v razdelku 2.3 »Računovodske usmeritve«). Vključuje tudi ponovno izmero neto obveznosti ECB za določene zaslužke iz naslova pozaposlitvenih zaslužkov (glej »Pozaposlitveni zaslužki, drugi dolgoročni zaslužki in odpravnine v ECB« v razdelku 2.3 »Računovodske usmeritve« in pojasnilo št. 13.3 »Razno«).

Obseg računov prevrednotenja se je povečal predvsem zaradi apreciacije ameriškega dolarja v razmerju do eura in zaradi zvišanje tržne vrednosti zlata v eurih v letu 2022.

Pri prevrednotenju ob koncu leta so bili uporabljeni naslednji tečaji:

Pojasnilo št. 16 – Kapital in rezerve

Pojasnilo št. 16.1 – Kapital

Vpisani kapital ECB znaša 10.825 milijonov EUR.

Po izstopu Združenega kraljestva iz ESCB 31. januarja 2020 je ECB ohranila svoj vpisani kapital nespremenjen, delež centralne banke Bank of England v vpisanem kapitalu ECB pa je bil prerazporejen med nacionalne centralne banke euroobmočja in preostale nacionalne centralne banke zunaj euroobmočja. Poleg tega je Svet ECB sklenil, da bodo nacionalne centralne banke euroobmočja v celoti vplačale povečan vpis kapitala v dveh enakih letnih obrokih v višini 610 milijonov EUR v letih 2021 in 2022. Ker so nacionalne centralne banke euroobmočja 28. decembra 2022 plačale drugi obrok, se je skupni vplačani kapital ECB povečal na 8,880 milijonov EUR, kot je prikazano v spodnji tabeli:

Nacionalne centralne banke zunaj euroobmočja morajo kot svoj prispevek k stroškom poslovanja ECB vplačati 3,75% svojega deleža vpisanega kapitala. Ta prispevek od 1. februarja 2020 znaša skupaj 76 milijonov EUR. Nacionalne centralne banke zunaj euroobmočja niso upravičene do udeležbe v razdeljivem dobičku ECB in niso dolžne kriti morebitnih izgub ECB.

2.5 Zabilančni instrumenti

Pojasnilo št. 17 – Programi posojanja vrednostnih papirjev

ECB ima v okviru upravljanja lastnih sredstev sklenjen sporazum o programu posojanja vrednostnih papirjev, v skladu s katerim specializirana institucija v imenu ECB sklepa transakcije posojanja vrednostnih papirjev.

Poleg tega je ECB v skladu z odločitvami Sveta ECB dala na voljo za posojanje svoja imetja vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru prvega, drugega in tretjega programa nakupa kritih obveznic (CBPP), v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja (PSPP) in v okviru izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP), ter svoja imetja vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa v zvezi s trgi vrednostnih papirjev (SMP), ki so primerni tudi za nakup v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja.^[45]

Operacije posojanja vrednostnih papirjev se evidentirajo na zabilančnih računih, razen če se te operacije ne izvajajo z gotovinskim zavarovanjem, ki ob koncu leta ostane neinvestirano.^[46] Stanje operacij posojanja vrednostnih papirjev je na dan 31. decembra 2022 znašalo 11.569 milijonov EUR (2021: 16.156 milijonov EUR). Od tega zneska je bilo 6.637 milijonov EUR (2021: 11.821 milijonov EUR) povezanih s posojanjem vrednostnih papirjev v imetju za namene denarne politike.

Pojasnilo št. 18 – Terminske pogodbe na obrestno mero v tuji valuti

Nedospele so bile naslednje devizne transakcije, izkazane po tržnih tečajih ob koncu leta:

Te transakcije so bile izvedene v okviru upravljanja deviznih rezerv ECB.

Pojasnilo št. 19 – Terminske transakcije z vrednostnimi papirji

Na dan 31. decembra 2022 v tej postavki ni bilo stanj, medtem ko so ob koncu leta 2021 nedospele terminske prodaje vrednostnih papirjev, izkazane po deviznih tečajih ob koncu leta, znašale 382 milijonov EUR. Te transakcije so bile izvedene v okviru upravljanja deviznih rezerv ECB.

Pojasnilo št. 20 – Valutne zamenjave in terminske transakcije v tuji valuti

Upravljanje deviznih rezerv
Valutne zamenjave in terminske transakcije v tuji valuti so se izvajale v okviru upravljanja deviznih rezerv ECB. Nedospele terjatve in obveznosti iz teh transakcij, izkazane po deviznih tečajih ob koncu leta, so bile naslednje:

Dogovori o zamenjavah za povečevanje likvidnosti
ECB je članica mreže centralnih bank za valutne zamenjave in ima vzpostavljene vzajemne dogovore o zamenjavah s centralnimi bankami Kanade, Združenega kraljestva, Japonske, ZDA, Švice in Kitajske. Dogovori o zamenjavah omogočajo zagotavljanje (i) likvidnosti bankam v euroobmočju v vseh valutah zgoraj navedenih centralnih bank ali (ii) eurske likvidnosti finančnim institucijam v jurisdikcijah zgornjih centralnih bank. Poleg tega so dogovori o zamenjavah vzpostavljeni tudi s centralnimi bankami Danmarks Nationalbank, Narodowy Bank Polski in Sveriges riksbank za zagotavljanje eurske likvidnosti finančnim institucijam v njihovih jurisdikcijah. Namen teh dogovorov je zadovoljiti likvidnostne potrebe, če se pojavijo, da bi se preprečile motnje na trgu in čim bolj zmanjšala tveganje prelitja negativnih učinkov na finančne trge in gospodarstva v euroobmočju.^[47]

Terjatve in obveznosti v ameriških dolarjih z datumom zapadlosti v letu 2023 so nastale z zagotavljanjem likvidnosti v ameriških dolarjih nasprotnim strankam Eurosistema (glej pojasnilo št. 11 »Obveznosti do nerezidentov euroobmočja v eurih«).

Pojasnilo št. 21 – Upravljanje operacij najemanja in dajanja posojil

ECB je bila leta 2022 še naprej odgovorna za upravljanje operacij najemanja in dajanja posojil v EU v okviru mehanizma srednjeročne finančne pomoči in Evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo, za sporazum o posojilih Grčiji in za izvajanje plačil v zvezi z enim posojilom, ki ga je odobrila Evropska družba za finančno stabilnost (EFSF).

V odziv na pandemijo COVID-19 je EU v letu 2022 še naprej dajala posojila državam članicam v okviru instrumenta za začasno podporo za ublažitev tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (SURE). EU je v letu 2022 še naprej zagotavljala tudi financiranje v obliki nepovratne finančne pomoči in podpore v obliki posojil državam članicam v okviru programa »EU naslednje generacije« (NGEU), ki je bil vzpostavljen za podporo gospodarskemu okrevanju v EU ter spodbujanje zelenega in digitalnega prehoda evropskega gospodarstva. Enako kot predlani je ECB pomagala Evropski komisiji pri izvajanju operacij za oba instrumenta.

Leta 2022 je ECB obdelala plačila v zvezi z vsemi zgoraj omenjenimi operacijami.

Pojasnilo št. 22 – Pogojne obveznosti iz nerešenih pravnih sporov

Zoper ECB so bile vložene tožbe v zvezi z izvajanjem nadzorniških funkcij nad banko Banca Carige S.p.A. (Banca Carige). V eni od teh tožb delničarji banke Banca Carige od ECB zahtevajo finančno nadomestilo za škodo, ki naj bi jo utrpeli zaradi različnih ukrepov, ki jih je sprejela ECB v okviru izvajanja nadzornih funkcij nad banko Banca Carige, in sicer tako zaradi neukrepanja kot tudi zaradi škodljivega ukrepanja. V odločitvi o tej zadevi se bo med drugim upošteval tudi končni izid drugih s tem povezanih primerov. V enem od njih je Splošno sodišče EU v sodbi z dne 12. oktobra 2022 presodilo, da odločitev ECB, da za banko Banca Carige uvede začasno upravljanje, po italijanski zakonodaji nima ustrezne pravne podlage. V skladu s tem je Splošno sodišče razglasilo ničnost sklepa ECB o uvedbi začasnega upravljanja banke Banca Carige in sklepa o prvem podaljšanju obdobja začasnega upravljanja v letu 2019. Vendar je ECB zoper sodbo Splošnega sodišča vložila pritožbo pred Sodiščem EU, ki to sodbo lahko še vedno razveljavi. Poleg tega se trenutno izpodbijata še dva sklepa ECB o podaljšanju začasnega upravljanja v okviru ničnostne tožbe, ki še ni rešena.

2.6 Pojasnila k izkazu poslovnega izida

Pojasnilo št. 23 – Neto obrestni prihodki

Pojasnilo št. 23.1 – Obrestni prihodki od deviznih rezerv

Ta postavka vključuje obrestne prihodke, brez obrestnih odhodkov, od neto deviznih rezerv ECB.

Neto obrestni prihodki/odhodki po vrsti instrumenta so naslednji:

Neto obrestni prihodki/odhodki po tuji valuti so bili naslednji:

Pojasnilo št. 23.2 – Obrestni prihodki, ki izhajajo iz razdelitve eurobankovcev znotraj Eurosistema

Ta postavka obsega obrestne prihodke od 8-odstotnega deleža ECB v celotnem obsegu izdanih eurobankovcev (glej »Bankovci v obtoku« v razdelku 2.3 »Računovodske usmeritve« in pojasnilo št. 6.1 »Terjatve v povezavi z razdelitvijo eurobankovcev znotraj Eurosistema«). V letu 2022 so obrestni prihodki znašali 736 milijonov EUR (2021: nič) in so nastali, ker se je 27. julija 2022 obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja zvišala nad 0%. V letu 2021 je ta obrestna mera celo leto znašala 0%.

Pojasnilo št. 23.3 – Obrestovanje terjatev nacionalnih centralnih bank v zvezi s prenesenimi deviznimi rezervami

V tej postavki so prikazane obresti, plačane nacionalnim centralnim bankam euroobmočja za njihove terjatve iz naslova deviznih rezerv, prenesenih na ECB (glej pojasnilo št. 12.1 »Obveznosti, enakovredne prenosu deviznih rezerv«). V letu 2022 so obrestni odhodki znašali 201 milijon EUR (2021: nič) in so nastali, ker se je 27. julija 2022 obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja zvišala nad 0%. V letu 2021 je ta obrestna mera celo leto znašala 0%.

Pojasnilo št. 23.4 – Drugi obrestni prihodki in drugi obrestni odhodki

Drugi obrestni prihodki in drugi obrestni odhodki so bili naslednji:

Pojasnilo št. 24 – Realizirani dobiček/izguba iz finančnih operacij

Realizirani dobiček in izguba iz finančnih operacij sta bila naslednja:

Neto realizirana izguba iz cenovnih sprememb obsega realizirani dobiček in izgubo od vrednostnih papirjev in terminskih pogodb na obrestno mero. Neto realizirana izguba iz cenovnih sprememb je v letu 2022 izhajala predvsem iz realizirane izgube iz cenovnih sprememb dolarskih vrednostnih papirjev po povečanju donosnosti vrednostnih papirjev v ameriških dolarjih. Neto realizirano izgubo iz cenovnih sprememb so deloma izravnale realizirane pozitivne tečajne razlike, ki so izhajale predvsem zaradi delnih odpisov dolarskih vrednostnih papirjev zaradi cenovnih sprememb ob koncu leta.

Realizirani dobiček in izguba iz finančnih operacij po valutah in četrtletjih sta prikazana spodaj:

Pojasnilo št. 25 – Delni odpis finančnih sredstev in pozicij

Delni odpisi finančnih sredstev in pozicij so bili naslednji:

Tržna vrednost večine vrednostnih papirjev v portfelju lastnih sredstev in v dolarskem portfelju se je leta 2022 znižala skladno z zvišanjem njihove donosnosti. To je privedlo do nerealiziranih izgub iz cenovnih sprememb vrednostnih papirjev ob koncu leta.

Pojasnilo št. 26 – Neto prihodki/odhodki iz provizij

V letu 2022 so prihodke v tej skupini predstavljala predvsem nadomestila za nadzor. Odhodki so izhajali predvsem iz skrbniških provizij.

Prihodki in izdatki v zvezi z nadzorniškimi nalogami
Prihodke v zvezi z bančnim nadzorom sestavljajo predvsem prihodki iz nadomestil za nadzor. ECB nadzorovanim subjektom zaračunava letno nadomestilo, da bi si povrnila izdatke, ki jih ima z izvajanjem nadzorniških nalog. Na podlagi dejanskih letnih izdatkov, ki jih je imela ECB pri izvajanju nalog bančnega nadzora, je prihodek od nadomestil za nadzor v letu 2022 znašal 594 milijonov EUR (2021: 578 milijonov EUR).

Znesek, ki se zaračuna za nadomestila za nadzor, se določi tako, da se dejanski letni izdatki prilagodijo za zneske, ki so bili vrnjeni posameznim bankam ali so bili prejeti od njih za prejšnja obdobja, ter za druge relevantne zneske, med drugim prejete zamudne obresti.^[48] Ob upoštevanju prilagoditve zaradi zamudnih obresti in neto povračil posameznim bankam za prejšnja obdobja zaračunavanja nadomestil so letna nadomestila za nadzor, ki bodo zaračunana nadzorovanim subjektom za obdobje zaračunavanja nadomestil 2022, skoraj enaka znesku dejanskih letnih izdatkov v višini 594 milijonov EUR^[49] (glej pojasnilo št. 7.4 »Aktivne časovne razmejitve«). Individualna nadomestila za nadzor bodo zaračunana v drugem četrtletju 2023.^[50]

ECB ima tudi pravico, da nadzorovanim subjektom, ki ne izpolnjujejo veljavne bančne zakonodaje EU na področju bonitetnih zahtev (vključno z nadzorniškimi odločitvami ECB), naloži upravne kazni. S tem povezani prihodki se ne upoštevajo pri izračunu letnih nadomestil za nadzor, prav tako se ne upoštevajo morebitna povračila takšnih kazni nadzorovanim subjektom, če se prejšnja odločitev o sankcijah spremeni ali razveljavi. Namesto tega se s tem povezani zneski evidentirajo v izkazu poslovnega izida ECB. V letu 2022 so prihodki od kazni, naloženih nadzorovanim subjektom, znašali 12 milijonov EUR (2021: 1 milijon EUR).

Prihodki ECB za nadzorniške naloge so bili tako naslednji:

Izdatki, povezani z bančnim nadzorom, nastajajo z neposrednim nadzorom pomembnih subjektov, s pregledom nad nadzorom manj pomembnih subjektov ter z izvajanjem horizontalnih nalog in specializiranih storitev. Sestavljajo jih neposredni izdatki v zvezi z nadzorno funkcijo ECB ter relevantni izdatki podpornih služb, ki za izvajanje nadzorniških nalog ECB prispevajo naslednje storitve: prostori in objekti, kadrovski viri, informacijska tehnologija (IT), pravna služba, revizijske službe in administracija, komuniciranje z javnostmi, prevajanje in druge dejavnosti.

Dejanski izdatki, povezani z nadzorniškimi nalogami ECB, ki se povrnejo z letnimi nadomestili za nadzor v letu 2022, so znašali 594 milijonov EUR (2021: 578 milijonov EUR). K skupnemu povečanju so največ prispevali nadaljnje postopno vračanje na običajno raven bančnega nadzora po pandemiji ter izboljšave IT-sistemov za bančni nadzor in tekoča gibanja na tem področju.

Pojasnilo št. 27 – Prihodki iz delnic in udeležb v drugih družbah

Pod to postavko so prikazane v letu 2022 prejete dividende v višini 1 milijon EUR (2021: 2 milijona EUR) od delnic, ki jih ima ECB v Banki za mednarodne poravnave (BIS) (glej pojasnilo št. 7.2 »Druga finančna sredstva«).

Pojasnilo št. 28 – Drugi prihodki

Drugi prihodki so v letu 2022 znašali 61 milijonov EUR (2021: 56 milijonov EUR) in so izhajali predvsem iz prispevkov nacionalnih centralnih bank euroobmočja k stroškom ECB v zvezi s skupnimi projekti Eurosistema.

Pojasnilo št. 29 – Stroški dela

Stroški dela so bili naslednji:

Povprečno število zaposlenih, izraženo kot ekvivalent polnega delovnega časa,^[51] je bilo 4.136 (2021: 4.038), od katerih je bilo 373 vodstvenih delavcev (2021: 362).

Kljub povečanju plač in nadomestil zaradi večjega povprečnega števila zaposlenih v ECB so se skupni stroški dela v letu 2022 zmanjšali. To je bila predvsem posledica aktuarskih dobičkov iz naslova drugih dolgoročnih prejemkov, ker je bila v aktuarskem vrednotenju ob koncu leta 2022 uporabljena višja diskontna stopnja (glej pojasnilo št. 13.3 »Razno«).

Plačila Izvršilnemu odboru in Nadzornemu odboru
Člani Izvršilnega odbora ter tisti člani Nadzornega odbora, ki so zaposleni v ECB, prejmejo osnovno plačo ter dodatek za bivanje. Predsednici oz. predsedniku je namesto dodatka za bivanje zagotovljena rezidenca. Člani Izvršilnega odbora in predsednik Nadzornega odbora prejmejo tudi nadomestilo za reprezentančne stroške. V skladu s Pogoji za zaposlitev v Evropski centralni banki so člani obeh odborov lahko upravičeni do dodatka za vzdrževane družinske člane, dodatka za šolanje otrok in drugih dodatkov, odvisno od individualnih okoliščin. Plače so obdavčene z davkom v korist EU, od njih pa se obračuna tudi odbitek v zvezi s prispevki za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje, dolgotrajno oskrbo ter nezgodno zavarovanje. Nadomestila niso obdavčena in se ne upoštevajo pri izračunu pokojnine.

V letu 2022 je bila osnovna plača članov Izvršilnega odbora ter tistih članov Nadzornega odbora, ki so zaposleni v ECB (tj. brez predstavnikov nacionalnih nadzornikov), naslednja:^[52]

Skupni obseg nadomestil, izplačanih članom obeh odborov, in prispevki ECB za zdravstveno zavarovanje, dolgotrajno oskrbo in nezgodno zavarovanje v njihovem imenu so znašali 1.110.618 EUR (2021: 1.097.128 EUR).

Nekdanji člani obeh odborov lahko prejemajo prehodna plačila še omejeno obdobje po koncu svojega mandata. V letu 2022 so ta plačila, s tem povezani dodatki za vzdrževane družinske člane ter prispevki ECB za zdravstveno zavarovanje, dolgotrajno oskrbo in nezgodno zavarovanje nekdanjih članov obeh odborov znašali 742.892 EUR (2021: 977.547 EUR). Ta plačila so se zmanjšala, ker jih je leta 2022 prejemalo manj nekdanjih članov odbora, medtem ko so tisti, ki so bili do njih še upravičeni, prejemali manj, saj so se premaknili proti koncu prehodnega obdobja.

Plačila v zvezi s pokojninami, vključno s pozaposlitvenimi dodatki, ter prispevki za zdravstveno zavarovanje, dolgotrajno oskrbo in nezgodno zavarovanje za nekdanje člane obeh odborov in njihove vzdrževane člane so znašali 1.095.737 EUR (2021: 4.047.008 EUR).^[53] Leta 2021 je ta znesek vključeval plačilo pavšalnega zneska ob upokojitvi nekdanjega člana odbora namesto prihodnjih plačil pokojnine.

Pojasnilo št. 30 – Administrativni stroški

Administrativni stroški so bili naslednji:

Skupno povečanje administrativnih stroškov v letu 2022 je bilo posledica več nasprotujočih si dejavnikov. Stroški so se povečali zaradi nadaljnjega postopnega vračanja na običajno raven delovanja po pandemiji ter zaradi izboljšav IT-sistemov za bančni nadzor in tekočih gibanj na tem področju. Povečanje pa so deloma ublažili manjši stroški za zunanje svetovalce predvsem na področju IT-projektov. Poleg tega so bili stroški za najemnine, vzdrževanje nepremičnin in komunalne storitve v letu 2022 nižji kot v letu 2021, ko so v tej kategoriji nastali večji enkratni stroški zaradi odprave napak v infrastrukturi glavne stavbe, ki so ostale še iz faze gradnje.

Pojasnilo št. 31 – Storitve tiskanja bankovcev

V letu 2022 so ti izdatki znašali 9 milijonov EUR (2021: 13 milijonov EUR). Nastali so predvsem zaradi čezmejnega prevoza eurobankovcev med tiskarnami in nacionalnimi centralnimi bankami, dostave novih bankovcev in premikov bankovcev med nacionalnimi centralnimi bankami s presežkom oz. pomanjkanjem bankovcev. Te stroške centralno pokriva ECB.

Pojasnilo št. 32 – Drugi stroški

Leta 2021 je ta postavka vključevala povračilo upravnih kazni v višini 5 milijonov EUR, ki jih je ECB leta 2018 naložila trem nadzorovanim subjektom znotraj iste skupine, za katere je Splošno sodišče deloma razveljavilo relevantne sklepe (glej pojasnilo št. 26 »Neto prihodki/odhodki iz provizij«). V letu 2022 v tej postavki ni bilo evidentiranih stroškov.

2.7 Dogodki po datumu bilance stanja

Pojasnilo št. 33 – Vstop Hrvaške v euroobmočje

Na podlagi Sklepa Sveta (EU) 2022/1211 z dne 12. julija 2022, sprejetega v skladu s členom 140(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, je Hrvaška 1. januarja 2023 uvedla enotno valuto. V skladu s členom 48.1 Statuta ESCB in pravnimi akti, ki jih je Svet ECB sprejel 30. decembra 2022, je Hrvatska narodna banka 1. januarja 2023 vplačala 69 milijonov EUR, kar je preostanek njenega vpisa v kapital ECB. V skladu s členom 48.1 v povezavi s členom 30.1 Statuta ESCB je Hrvatska narodna banka 1. januarja 2023 na ECB prenesla devizne rezerve v skupni protivrednosti 640 milijonov EUR. Te devizne rezerve so obsegale ameriške dolarje v obliki gotovine (85%) in zlato (15%).

Hrvatski narodni banki se je priznala terjatev v višini vplačanega kapitala in prenesenih deviznih rezerv. Slednje se morajo obravnavati povsem enako kot obstoječe terjatve drugih nacionalnih centralnih bank euroobmočja (glej pojasnilo št. 12.1 »Obveznosti, enakovredne prenosu deviznih rezerv«).

2.8 Računovodski izkazi za obdobje 2018–2022

2.8.1 Bilanca stanja

2.8.2 Izkaz poslovnega izida

3 Poročilo neodvisnega revizorja

Predsednici in Svetu
Evropske centralne banke
Frankfurt na Majni

Poročilo o reviziji računovodskih izkazov ECB za leto 2022

Mnenje

Revidirali smo računovodske izkaze Evropske centralne banke (ECB) za leto, končano 31. decembra 2022 – vključene v zaključni račun ECB – ki obsegajo bilanco stanja, izkaz poslovnega izida ter povzetek bistvenih računovodskih usmeritev in drugih pojasnjevalnih opomb.

Po našem mnenju so priloženi računovodski izkazi resničen in pošten prikaz finančnega položaja ECB na dan 31. decembra 2022 ter njenega poslovnega izida za tedaj končano leto v skladu z načeli, ki jih je določil Svet ECB in so navedena v Sklepu ECB (EU) 2016/2247 z dne 3. novembra 2016 o letnih računovodskih izkazih ECB (ECB/2016/35), z vsemi spremembami, ki temelji na Smernici ECB (EU) 2016/2249 z dne 3. novembra 2016 o pravnem okviru za računovodstvo in finančno poročanje v Evropskem sistemu centralnih bank (ECB/2016/34), z vsemi spremembami.

Podlaga za mnenje

Revizijo smo opravili v skladu z mednarodnimi standardi revidiranja (MSR). Naše odgovornosti na podlagi teh standardov so podrobneje opisane v tem poročilu v odstavku Revizorjeva odgovornost za revizijo računovodskih izkazov. V skladu z nemškimi etičnimi zahtevami, ki se nanašajo na revizijo računovodskih izkazov ter so skladne s Kodeksom etike za računovodske strokovnjake (Kodeks IESBA), ki ga je izdal Odbor za mednarodne standarde etike za računovodske strokovnjake, potrjujemo, da smo neodvisni od ECB in da smo izpolnili vse druge etične odgovornosti v skladu s temi zahtevami. Verjamemo, da so pridobljeni revizijski dokazi zadostna in ustrezna podlaga za naše mnenje.

Druge informacije

Za druge informacije, vključene v zaključni račun ECB, je odgovoren Izvršilni odbor ECB (Izvršilni odbor). Druge informacije obsegajo vse informacije, ki so v zaključnem računu ECB, z izjemo računovodskih izkazov ECB in našega revizorjevega poročila.

Naše mnenje o računovodskih izkazih se ne nanaša na druge informacije in o njih ne izražamo nobene oblike zagotovila.

V povezavi z opravljeno revizijo računovodskih izkazov je naša odgovornost prebrati druge informacije in pri tem presoditi, ali so druge informacije pomembno neskladne z računovodskimi izkazi ali našim poznavanjem, pridobljenim pri revidiranju, ali se kako drugače kažejo kot pomembno napačne.

Odgovornost Izvršilnega odbora in pristojnih za upravljanje za računovodske izkaze

Izvršilni odbor je odgovoren za pripravo in pošteno predstavitev računovodskih izkazov v skladu z načeli, ki jih je določil Svet ECB in so navedena v Sklepu ECB (EU) 2016/2247 z dne 3. novembra 2016 o letnih računovodskih izkazih ECB (ECB/2016/35), z vsemi spremembami, ki temelji na Smernici ECB (EU) 2016/2249 z dne 3. novembra 2016 o pravnem okviru za računovodstvo in finančno poročanje v Evropskem sistemu centralnih bank (ECB/2016/34), z vsemi spremembami, ter za tako notranje kontroliranje, kot je v skladu z odločitvijo Izvršilnega odbora potrebno, da omogoči pripravo računovodskih izkazov, ki ne vsebujejo pomembno napačne navedbe zaradi prevare ali napake.

Izvršilni odbor je pri pripravi računovodskih izkazov odgovoren za oceno sposobnosti ECB, da nadaljuje kot delujoče podjetje, za razkritje zadev, povezanih z delujočim podjetjem, in za uporabo predpostavke delujočega podjetja kot podlago za računovodenje.

Pristojni za upravljanje so odgovorni za nadzor nad pripravo računovodskih izkazov ECB.

Revizorjeva odgovornost za revizijo računovodskih izkazov

Naši cilji so pridobiti sprejemljivo zagotovilo o tem, ali so računovodski izkazi kot celota brez pomembno napačne navedbe zaradi prevare ali napake, in izdati revizorjevo poročilo, ki vključuje naše mnenje. Sprejemljivo zagotovilo je visoka stopnja zagotovila, vendar ni jamstvo, da bo revizija, opravljena v skladu z MSR, vedno odkrila pomembno napačno navedbo, če ta obstaja. Napačne navedbe lahko izhajajo iz prevare ali napake ter se smatrajo za pomembne, če je upravičeno pričakovati, da posamič ali skupaj vplivajo na gospodarske odločitve uporabnikov, sprejete na podlagi teh računovodskih izkazov.

Med načrtovanjem in izvajanjem revidiranja v skladu z MSR uporabljamo strokovno presojo in ohranjamo poklicno nezaupljivost. Prav tako:

• prepoznamo in ocenimo tveganja pomembno napačne navedbe v računovodskih izkazih bodisi zaradi prevare ali napake, oblikujemo in izvajamo revizijske postopke kot odzive na ocenjena tveganja ter pridobivamo zadostne in ustrezne revizijske dokaze, ki zagotavljajo podlago za naše mnenje. Tveganje, da ne bomo odkrili pomembno napačne navedbe, ki izvira iz prevare, je višje od tistega, povezanega z napako, saj prevara lahko vključuje skrivne dogovore, ponarejanje, namerno opustitev, napačno razlago ali izogibanje notranjih kontrol;
• pridobimo razumevanje notranjih kontrol, pomembnih za revizijo, z namenom oblikovanja revizijskih postopkov, ki so okoliščinam primerni, vendar ne z namenom izraziti mnenje o učinkovitosti notranjih kontrol ECB;
• presodimo ustreznost uporabljenih računovodskih usmeritev in sprejemljivost računovodskih ocen ter z njimi povezanih razkritij poslovodstva;
• na podlagi pridobljenih revizijskih dokazov o obstoju pomembne negotovosti glede dogodkov ali okoliščin, ki vzbujajo dvom v sposobnost ECB, da nadaljuje kot delujoče podjetje, sprejmemo sklep o ustreznosti poslovodske uporabe predpostavke delujočega podjetja kot podlage računovodenja. Če sprejmemo sklep o obstoju pomembne negotovosti, smo dolžni v revizorjevem poročilu opozoriti na ustrezna razkritja v računovodskih izkazih ali, če so taka razkritja neustrezna, prilagoditi mnenje. Naši sklepi temeljijo na revizijskih dokazih, pridobljenih do datuma izdaje revizorjevega poročila;
• ovrednotimo splošno predstavitev, strukturo in vsebino računovodskih izkazov, vključno z razkritji, in ali računovodski izkazi predstavljajo zadevne posle in dogodke na način, da je dosežena poštena predstavitev.

Pristojne za upravljanje med drugim obveščamo o načrtovanem obsegu in času revidiranja in o pomembnih revizijskih ugotovitvah, vključno s pomembnimi pomanjkljivostmi notranjih kontrol, ki smo jih zaznali med našo revizijo.

Frankfurt na Majni, 14. februar 2023

Baker Tilly GmbH & Co. KG
Wirtschaftsprüfungsgesellschaft
(Düsseldorf)

4 Pojasnilo k razdelitvi dobička/razporeditvi izgube

To pojasnilo ni del računovodskih izkazov ECB za leto 2022.

V skladu s členom 33 Statuta ESCB se čisti dobiček ECB prenese v naslednjem zaporedju:

1. znesek, ki ga določi Svet ECB in ne sme presegati 20% čistega dobička, se prenese v splošni rezervni sklad največ do višine, ki je enaka 100% kapitala;
2. preostali čisti dobiček se razdeli med delničarje ECB sorazmerno z njihovimi vplačanimi deleži.^[54]

Če ima ECB izgubo, se primanjkljaj pokrije iz splošnega rezervnega sklada ECB, po potrebi pa na podlagi sklepa Sveta ECB tudi iz denarnih prihodkov v danem poslovnem letu, in sicer sorazmerno z višino in do višine zneskov, ki so v skladu s členom 32.5 Statuta ESCB porazdeljeni nacionalnim centralnim bankam.^[55]

Poslovni izid ECB v letu 2022 je bil nič, zato ni bilo razdelitve dobička.