Sklepi o denarni politiki

16. marec 2023

Inflacija bo predvidoma predolgo ostala previsoka. Svet ECB je zato danes sklenil, da vse tri ključne obrestne mere ECB zviša za 50 bazičnih točk v skladu z odločenostjo, da zagotovi čimprejšnjo vrnitev inflacije na ciljno 2-odstotno raven v srednjeročnem obdobju. Ob povišani ravni negotovosti je pomen podatkovno podprtega pristopa Sveta ECB k sprejemanju sklepov o ključnih obrestnih merah še večji, saj bodo sklepi odvisni od ocene inflacijskih obetov v luči najnovejših ekonomskih in finančnih podatkov, dinamike osnovne inflacije in intenzivnosti transmisije denarne politike.

Svet ECB natančno spremlja sedanje tržne napetosti in se je pripravljen odzvati, kot bo potrebno, da ohrani cenovno stabilnost in finančno stabilnost v euroobmočju. Bančni sektor v euroobmočju je odporen z močno kapitalsko in likvidnostno pozicijo. V vsakem primeru je nabor orodij denarne politike ECB dovolj obsežen, da zagotovi likvidnostno podporo finančnemu sistemu v euroobmočju ter da ohrani nemoteno transmisijo denarne politike.

Nove makroekonomske projekcije strokovnjakov ECB so bile dokončane na začetku marca, tj. pred nedavnim pojavom napetosti na finančnih trgih. Kot take te napetosti predstavljajo dodatno negotovost, ki spremlja osnovne ocene inflacije in gospodarske rasti. Pred najnovejšimi dogajanji so bile osnovne projekcije gibanja skupne inflacije že popravljene navzdol predvsem zaradi manjšega prispevka cen energentov, kot je bilo pričakovano. Po ocenah strokovnjakov ECB bo inflacija v povprečju znašala 5,3% v letu 2023, 2,9% v letu 2024 in 2,1% v letu 2025. Hkrati osnovni inflacijski pritiski ostajajo močni. Inflacija brez energentov in hrane se je februarja še dodatno zvišala, strokovnjaki ECB pa pričakujejo, da bo leta 2023 v povprečju znašala 4,6%, kar je več, kot je bilo predvideno v decembrskih projekcijah. Zatem naj bi se znižala na 2,5% v letu 2024 in na 2,2% v letu 2025, ko se bodo pritiski na rast cen, ki izhajajo iz preteklih ponudbenih šokov in ponovnega odpiranja gospodarstva, umirjali, bolj zaostrena denarna politika pa bo vse bolj zavirala povpraševanje.

Osnovna projekcija gospodarske rasti v letu 2023 je bila popravljena navzgor na povprečno 1,0% zaradi znižanja cen energentov in večje odpornosti gospodarstva proti zahtevnemu mednarodnemu okolju. Strokovnjaki ECB pričakujejo, da se bo rast zatem dodatno okrepila na 1,6% tako v letu 2024 kot tudi v letu 2025, k čemur bodo prispevali močan trg dela, izboljševanje zaupanja in okrevanje realnih dohodkov. Obenem naj bi bila okrepitev rasti v letih 2024 in 2025 manjša, kot je bilo napovedano decembra, predvsem zaradi zaostrovanja denarne politike.

Ključne obrestne mere ECB

Svet ECB je danes sklenil, da vse tri ključne obrestne mere ECB zviša za 50 bazičnih točk. Tako se bo obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja zvišala na 3,50%, obrestna mera za odprto ponudbo mejnega posojila na 3,75%, obrestna mera za odprto ponudbo mejnega depozita pa na 3,00%. Nove obrestne mere bodo začele veljati 22. marca 2023.

Program nakupa vrednostnih papirjev (APP) in izredni program nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP)

Portfelj v okviru programa APP se zmanjšuje postopno in predvidljivo, saj Eurosistem ne investira ponovno vseh plačil glavnice zapadlih vrednostnih papirjev. Zmanjšanje bo do konca junija 2023 v povprečju znašalo 15 milijard EUR na mesec, sčasoma pa bo določena tudi dinamika v obdobju zatem.

Kar zadeva program PEPP, namerava Svet ECB glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru tega programa, ponovno investirati vsaj do konca leta 2024. V vsakem primeru se bo postopno zmanjševanje portfelja v okviru tega programa upravljalo tako, da se prepreči poseganje v ustrezno naravnanost denarne politike.

Svet ECB bo še naprej fleksibilno ponovno investiral unovčenja, ki izhajajo iz portfelja v okviru programa PEPP, da bi preprečil tveganja, povezana s pandemijo, ki bi lahko ogrozila transmisijski mehanizem denarne politike.

Operacije refinanciranja

Ob tem ko banke odplačujejo zneske, izposojene v okviru ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja, bo Svet ECB redno ocenjeval, kako ciljno usmerjene posojilne operacije prispevajo k naravnanosti denarne politike.

***

Svet ECB je v okviru svojega mandata pripravljen prilagoditi vse instrumente, da bi zagotovil vrnitev inflacije na ciljno 2-odstotno raven v srednjeročnem obdobju ter da bi ohranil nemoteno delovanje transmisije denarne politike. Nabor orodij denarne politike, ki jih ima ECB, je dovolj obsežen, da zagotovi likvidnostno podporo finančnemu sistemu v euroobmočju, če bi bilo potrebno. Poleg tega je na voljo instrument za zaščito transmisije, katerega cilj je preprečiti neupravičeno, neurejeno tržno dinamiko, ki predstavlja resno grožnjo transmisiji denarne politike po vseh državah v euroobmočju, kar Svetu ECB omogoča, da učinkoviteje izpolnjuje mandat ohranjanja cenovne stabilnosti.

Predsednica ECB bo razloge za te odločitve predstavila na tiskovni konferenci, ki se bo začela danes ob 14.45 po srednjeevropskem času.

Za natančno tiste formulacije, ki jih je uskladil Svet ECB, glej angleško različico.