Ciljna raven cenovne stabilnosti in pregled strategije

Stabilne cene so dobre za gospodarstvo

Vsem nam je pomembno, koliko stanejo stvari, ki jih kupujemo, še posebej, če se cene spreminjajo pogosto ali nepredvidljivo. Naše gospodarstvo deluje najbolje, če so cene na splošno stabilne. Stabilne cene omogočajo, da denar ohranja vrednost in da lahko ljudje in podjetja bolje načrtujejo nakupe in naložbe. To po drugi strani omogoča gospodarsko rast, ki ustvarja nova delovna mesta in blaginjo.

Naša glavna naloga je vzdrževati stabilnost cen

V ta namen skrbimo, da inflacija – stopnja, po kateri se s časom spreminja splošna raven cen izdelkov in storitev – ostaja nizka, stabilna in predvidljiva.

Novo gospodarsko okolje ...

Današnje gospodarsko okolje je zelo drugačno, kot je bilo leta 2003. Namesto da bi preprečevali previsoko inflacijo, se moramo zdaj truditi, da inflacija ne bi padla pregloboko. Za zniževanje inflacije v zadnjih letih obstajajo številni razlogi. Povezani so s tem, kako gospodarstvo deluje, vendar vsi niso pod nadzorom centralne banke.

... terja nov inflacijski cilj

V ECB razumemo, da cenovna stabilnost pomeni preprečevanje inflacije, ki je prenizka ali previsoka. Zato je naš cilj stopnja inflacije, ki v srednjeročnem obdobju znaša 2%. Naša zavezanost inflacijskemu cilju je simetrična. To pomeni, da prenizko inflacijo obravnavamo enako negativno kot previsoko inflacijo. Obe sta enako nezaželeni.

Prenizka inflacija ni tako dobra, kot se zdi

Rast cen bi morala biti tako majhna, da ljudem in podjetjem ne povzroča težav, ki spremljajo visoko inflacijo. Hkrati pa bi morala biti dovolj velika, da se ne razvijejo neugodna gibanja, ki so mogoča, če se inflacija preveč zniža. Prenizka inflacija pogosto pomeni, da ljudje kupujejo manj, podjetja poslujejo slabše, plače pa se zvišujejo počasneje.

Tveganje deflacije

Ko gospodarska rast upade, se inflacija ponavadi zniža. A če gospodarstvo prizadene recesija, ko je inflacija že sicer prenizka, se ta lahko spusti pod nič odstotkov. Če se cene neprekinjeno in povsod znižujejo – »deflacija« – pride v celotnem gospodarstvu do začaranega kroga. Če na primer pričakujemo, da bodo cene padle, potem rajši odložimo današnje nakupe, da bi v prihodnosti izkoristili nižje cene. Če bi to storili vsi, bi se gospodarstvo lahko zaustavilo. S ciljanjem inflacije na ravni 2% v srednjeročnem obdobju lahko ustvarimo varnostni blažilnik pred takšnim scenarijem.

Z jasnim inflacijskim ciljem je mogoče bolje vplivati na pričakovanja

Inflacija, ki je predolgo prenizka, lahko vpliva na pričakovanja ljudi o tem, kako se bodo cene gibale v prihodnosti. Če se potrošniki in podjetniki navadijo na zelo nizko inflacijo, začnejo pričakovati, da bo takšna tudi ostala. Ta pričakovanja so pomembna. Na njihovi podlagi se ljudje odločajo o nakupih, posojilih ali naložbah.

Zato mora biti naš inflacijski cilj jasen, predvidljiv in zlahka razumljiv. Tako lahko ljudje pričakujejo, da se bodo cene v prihodnje spreminjale približno tako, kot določa naš cilj. To pa nam po drugi strani pomaga, da ohranjamo cene stabilne.

Če bi se pričakovanja spustila pregloboko pod naš inflacijski cilj, bi mi kot centralna banka zelo težko preusmerili gibanja cen v gospodarstvu nazaj k ciljni ravni. Z ohranjanjem inflacije blizu ciljne vrednosti lahko prispevamo k temu, da ljudje ne oblikujejo takšnih pričakovanj.