- Sporočilo za javnost
Sklepi o denarni politiki
9. junij 2022
Visoka inflacija je velik izziv za vse nas. Svet ECB bo zagotovil, da se inflacija v srednjeročnem obdobju vrne na 2-odstotno ciljno raven.
Maja se je inflacija zopet precej zvišala, k čemur je največ prispevalo hitro naraščanje cen energentov in hrane, med drugim tudi zaradi posledic vojne. Inflacijski pritiski so se razširili in okrepili, saj cene številnih izdelkov in storitev močno rastejo. Strokovnjaki Eurosistema so osnovne projekcije inflacije precej popravili navzgor. Te projekcije kažejo, da bo inflacija še nekaj časa ostala na nezaželeno visoki ravni. Vseeno se pričakuje, da bodo umirjanje energetskih stroškov, popuščanje motenj, povezanih s pandemijo, in normalizacija denarne politike prispevali k znižanju inflacije. Po novih makroekonomskih projekcijah strokovnjakov Eurosistema bo medletna inflacija znašala 6,8% v letu 2022, nato pa naj bi se znižala na 3,5% v letu 2023 in 2,1% v letu 2024, kar je višje, kot je bilo predvideno v marčnih projekcijah. To pomeni, da bo skupna inflacija ob koncu obdobja projekcij predvidoma rahlo nad inflacijskim ciljem Sveta ECB. Inflacija brez energentov in hrane bo po projekcijah v povprečju znašala 3,3% v letu 2022, 2,8% v letu 2023 in 2,3% v letu 2024, kar je ravno tako več kot v marčnih projekcijah.
Ruska neupravičena agresija proti Ukrajini še naprej obremenjuje gospodarstvo v Evropi in drugje po svetu. Povzroča motnje v trgovinski menjavi, vodi do pomanjkanja materiala ter prispeva k visokim cenam energentov in primarnih surovin. Ti dejavniki bodo še naprej negativno vplivali na zaupanje in zavirali gospodarsko rast, zlasti v bližnji prihodnosti. Vseeno razmere omogočajo, da bo gospodarstvo še naprej raslo, in sicer zaradi ponovnega odpiranja gospodarstva, močnega trga dela, javnofinančne podpore in prihrankov, ki so se akumulirali med pandemijo. Ko se bodo sedanji zaviralni dejavniki umirili, se bo gospodarska aktivnost po pričakovanjih zopet okrepila. Takšne obete večinoma kažejo tudi makroekonomske projekcije strokovnjakov Eurosistema, po katerih se bo BDP medletno realno povečal za 2,8% v letu 2022, za 2,1% v letu 2023 ter za 2,1% v letu 2024. V primerjavi z marčnimi projekcijami so bili obeti za leti 2022 in 2023 precej popravljeni navzdol, medtem ko so bili za leto 2024 popravljeni navzgor.
Na podlagi najnovejše ocene je Svet ECB sklenil, da sprejme nadaljnje korake pri normalizaciji denarne politike. Med tem procesom si bo Svet ECB pri izvajanju denarne politike puščal odprte vse možnosti, upošteval podatke ter ukrepal postopno in fleksibilno.
Program nakupa vrednostnih papirjev (APP) in izredni program nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP)
Svet ECB je sklenil, da bo 1. julija 2022 prenehal izvajati neto nakupe v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev (APP). Svet ECB namerava glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru tega programa, še naprej v celoti ponovno investirati, in sicer daljše obdobje po datumu, ko bo začel dvigovati ključne obrestne mere ECB, vsekakor pa tako dolgo, kot bo potrebno, da se vzdržujejo razmere obsežne likvidnosti in ustrezna naravnanost denarne politike.
Kar zadeva izredni program nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP), Svet ECB namerava glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru tega programa, ponovno investirati vsaj do konca leta 2024. V vsakem primeru se bo postopno zmanjševanje portfelja v okviru tega programa upravljalo tako, da se prepreči poseganje v ustrezno naravnanost denarne politike.
V primeru ponovne tržne fragmentacije zaradi pandemije bo tako mogoče ponovno investiranje v okviru programa PEPP kadarkoli fleksibilno prilagoditi v času, po razredih finančnega premoženja in po jurisdikcijah. To bi lahko vključevalo tudi kupovanje obveznic, ki jih je izdala Helenska republika, in sicer v obsegu, ki presega ponovno investiranje unovčenj, da se nakupi v tej jurisdikciji ne bi prekinili, saj bi to lahko oslabilo transmisijo denarne politike v grško gospodarstvo, dokler še vedno okreva po izpadu zaradi pandemije. Neto nakupi v okviru programa PEPP bi se lahko začeli tudi ponovno izvajati, če bi bilo potrebno, da se nevtralizirajo negativni šoki, povezani s pandemijo.
Ključne obrestne mere ECB
Svet ECB je natančno proučil, kateri pogoji morajo biti v skladu s prihodnjo usmeritvijo denarne politike izpolnjeni, preden začne dvigovati ključne obrestne mere ECB. Na podlagi rezultatov te ocene je Svet ECB sklenil, da so ti pogoji izpolnjeni.
Posledično in v skladu z zaporedjem ukrepov denarne politike namerava Svet ECB ključne obrestne mere ECB na julijski seji o denarni politiki zvišati za 25 bazičnih točk. Medtem je Svet ECB sklenil, da pusti obrestno mero za operacije glavnega refinanciranja ter obrestni meri za odprto ponudbo mejnega posojila in odprto ponudbo mejnega depozita nespremenjene na ravni 0,00%, 0,25% oziroma −0,50%.
Gledano dlje v prihodnost Svet ECB pričakuje, da bo ključne obrestne mere ECB zopet zvišal septembra. Kalibracija zviševanja obrestnih mer bo odvisna od najnovejših srednjeročnih inflacijskih obetov. Če bodo srednjeročni inflacijski obeti vztrajali ali se poslabšali, bo večje zvišanje na septembrski seji ustrezno.
V obdobju po septembru na podlagi sedanje ocene Svet ECB pričakuje, da bo postopno vendar vztrajno nadaljnje zviševanje obrestnih mer ustrezno. V skladu z zavezanostjo Sveta ECB 2-odstotnemu srednjeročnemu cilju bo hitrost, s katero bo Svet ECB prilagajal denarno politiko, odvisna od novih podatkov in ocen o tem, kako se bo inflacija gibala v srednjeročnem obdobju.
Operacije refinanciranja
Svet ECB bo še naprej spremljal pogoje bančnega financiranja in zagotavljal, da zapadle operacije v okviru tretje serije ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja (CUODR III) ne ovirajo nemotene transmisije denarne politike. Svet ECB bo tudi redno ocenjeval, kako ciljno usmerjene posojilne operacije prispevajo k naravnanosti denarne politike. Kot je že bilo napovedano, se bodo posebni pogoji, ki veljajo v operacijah CUODR III, iztekli 23. junija 2022.
***
Svet ECB je pripravljen prilagoditi vse instrumente ob ustrezni fleksibilnosti, če bo upravičena, da zagotovi stabilizacijo inflacije na ciljni 2-odstotni ravni v srednjeročnem obdobju. Pandemija je pokazala, da je v stresnih razmerah fleksibilnost pri načrtovanju in izvajanju nakupov vrednostnih papirjev pripomogla k odzivanju na oslabljeno transmisijo denarne politike in povečala učinkovitost prizadevanj Sveta ECB, da doseže svoj cilj. V okviru mandata ECB bo v stresnih razmerah fleksibilnost še naprej element denarne politike, kadarkoli grožnje transmisiji denarne politike spodkopavajo doseganje cenovne stabilnosti.
Predsednica ECB bo razloge za te odločitve predstavila na tiskovni konferenci, ki se bo začela danes ob 14.30 po srednjeevropskem času.
Za natančno tiste formulacije, ki jih je uskladil Svet ECB, glej angleško različico.
Evropska centralna banka
Generalni direktorat Stiki z javnostjo
- Sonnemannstrasse 20
- 60314 Frankfurt na Majni, Nemčija
- +49 69 1344 7455
- media@ecb.europa.eu
Razmnoževanje je dovoljeno pod pogojem, da je naveden vir.
Kontakti za medije