TISKOVNA KONFERENCA

Christine Lagarde, predsednica ECB,
Luis de Guindos, podpredsednik ECB

Frankfurt na Majni, 21. julij 2022

Dober dan, s podpredsednikom vas lepo pozdravljava na tiskovni konferenci.

Svet ECB je v skladu z našo trdno odločenostjo, da izpolnimo mandat cenovne stabilnosti, danes sprejel nadaljnje ključne ukrepe za vrnitev inflacije k ciljni ravni 2% v srednjeročnem obdobju. Tako smo sklenili, da zvišamo vse tri ključne obrestne mere ECB za 50 bazičnih točk, ter odobrili instrument za zaščito transmisije (Transmission Protection Instrument, TPI)

Svet ECB je presodil, da je primerno, da je prvi korak k normalizaciji denarne politike večji, kot je bilo napovedano na prejšnji seji. Ta odločitev temelji na naši posodobljeni oceni inflacijskih tveganj in na okrepljeni podpori, ki jo instrument TPI zagotavlja učinkoviti transmisiji denarne politike. Odločitev bo podpirala vračanje inflacije k srednjeročnemu cilju s tem, da bo utrjevala sidranje inflacijskih pričakovanj in zagotavljala, da se razmere na strani povpraševanja prilagodijo tako, da v srednjeročnem obdobju dosežemo ciljno raven inflacije.

Na naslednjih sejah bo primerna nadaljnja normalizacija obrestnih mer. Današnji zgodnejši dvig obrestnih mer iz negativnega območja nam hkrati omogoča, da se bomo v prihodnje o obrestnih merah odločali na vsaki seji posebej. Prihodnji potek denarne politike bo še naprej odvisen od podatkov in nam bo pomagal, da v srednjeročnem obdobju dosežemo naš 2-odstotni inflacijski cilj. V okviru normalizacije denarne politike bomo preučili možnosti za obrestovanje imetij presežne likvidnosti.

Presodili smo, da je oblikovanje instrumenta TPI nujno za podporo učinkoviti transmisiji denarne politike. Ko se bo normalizacija denarne politike nadaljevala, bo instrument TPI zagotavljal, da se naravnanost denarne politike nemoteno prenaša v vse države euroobmočja. Enotnost denarne politike je predpogoj za to, da ECB lahko izpolnjuje svoj mandat cenovne stabilnosti.

Instrument TPI bo razširil naš nabor orodij denarne politike in se bo lahko aktiviral v primeru neupravičene, neurejene tržne dinamike, ki bi resno ogrožala transmisijo denarne politike po euroobmočju. Obseg nakupov v okviru instrumenta TPI bo odvisen od resnosti tveganj za transmisijo denarne politike. Nakupi niso vnaprej omejeni. Z varovanjem transmisijskega mehanizma bo instrument omogočal Svetu ECB, da učinkoviteje izpolnjuje mandat cenovne stabilnosti.

Vseeno prva obrambna linija za obvladovanje tveganj za transmisijski mehanizem, povezanih s pandemijo, ostaja fleksibilnost pri ponovnem investiranju glavnic zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP).

Danes sprejeti ukrepi so predstavljeni v sporočilu za javnost, ki je na voljo na našem spletnem mestu. Podrobnosti o instrumentu TPI so na voljo v ločenem sporočilu za javnost, ki bo objavljeno ob 15.45 po srednjeevropskem času.

Zdaj bom podrobneje pojasnila našo oceno gospodarskih in inflacijskih gibanj, zatem pa še oceno finančnih in denarnih razmer.

Gospodarska aktivnost

Gospodarska aktivnost se upočasnjuje. Neupravičena ruska agresija na Ukrajino še naprej zavira rast. Gospodarstvo upočasnjujejo tudi vpliv visoke inflacije na kupno moč, vztrajanje omejitev na strani ponudbe in večja negotovost. Podjetja se še vedno spopadajo z visokimi stroški in motnjami v dobavnih verigah, čeprav se pojavljajo obotavljivi znaki, da se nekatera ozka grla v dobavi postopno sproščajo. Skupaj ti dejavniki močno poslabšujejo obete za drugo polovico leta 2022 in obdobje zatem.

Po drugi strani gospodarsko aktivnost še vedno podpirajo ponovno odpiranje gospodarstva, močan trg dela in javnofinančne spodbude. Ponovno odpiranje gospodarstva prispeva zlasti k povečanemu trošenju v storitvenem sektorju. Ker ljudje ponovno potujejo, bodo turistične dejavnosti v tretjem četrtletju tako predvidoma krepile gospodarstvo. Potrošnjo podpirajo prihranki, ki so jih gospodinjstva ustvarila med pandemijo, in močan trg dela.

Javnofinančne politike pomagajo blažiti posledice vojne v Ukrajini za tiste, ki jih višje cene energentov najbolj prizadevajo. Začasni in ciljno usmerjeni ukrepi bi morali biti zasnovani tako, da omejijo tveganje povečevanja inflacijskih pritiskov. Javnofinančne politike v vseh državah bi morale biti usmerjene v ohranjaje vzdržnosti dolga in vzdržno izboljševanje pogojev za gospodarsko rast ter s tem k pospeševanju okrevanja.

Inflacija

Inflacija se je junija še nadalje zvišala na 8,6%. K skupni inflaciji so ponovno največ prispevale višje cene energentov. Sodeč po tržnih kazalnikih bodo svetovne cene energentov v bližnji prihodnosti ostale visoke. Še dodatno se je zvišala tudi inflacija v skupini cen hrane, ki je junija znašala 8,9%, kar deloma odraža pomen Ukrajine in Rusije kot proizvajalk kmetijskega blaga.

K sedanjim visokim stopnjam inflacije prispevajo tudi vztrajna ozka grla v ponudbi industrijskega blaga in okrevanje povpraševanja, zlasti v storitvenem sektorju. Cenovni pritiski se širijo na vedno več sektorjev, kar je deloma posledica posrednega pritiska visokih cen energentov na celotno gospodarstvo. Skladno s tem se je večina kazalnikov osnovne inflacije še nadalje zvišala.

Pričakujemo, da bo inflacija še nekaj časa ostala neželeno visoka, k čemur bodo največ prispevali pritiski, ki jih bodo še naprej povzročale cene energentov in hrane, ter pritiski v cenovnih verigah. Višji inflacijski pritiski izvirajo tudi iz znižanja deviznega tečaja eura. Vendar pa se bodo na daljši rok v odsotnosti novih motenj cene energentov po pričakovanjih stabilizirale, ozka grla v dobavi pa popustila, kar bo skupaj z nadaljnjo normalizacijo denarne politike predvidoma podpiralo vrnitev inflacije na ciljno raven.

Trg dela ostaja močen. Brezposelnost je maja upadla na dolgoročno najnižjo raven 6,6%. Prosta delovna mesta v številnih sektorjih kažejo na okrepljeno povpraševanje po delovni sili. Rast plač se je v zadnjih nekaj mesecih še naprej postopno zviševala, tudi po kazalnikih, usmerjenih v prihodnost, vendar na splošno še vedno ostaja umirjena. Pričakuje se, da se bo zaradi krepitve gospodarstva in določenih učinkov dohitevanja sčasoma pospešila. Večina kazalnikov dolgoročnejših inflacijskih pričakovanj je trenutno na ravni okrog dveh odstotkov, čeprav nedavni popravki nekaterih kazalnikov nad ciljno raven narekujejo nadaljnje spremljanje.

Ocena tveganj

Podaljševanje vojne v Ukrajini ostaja vir precejšnjih navzdol usmerjenih tveganj za gospodarsko rast, še zlasti, če bo dobava energentov iz Rusije motena do te mere, da bodo morala podjetja in gospodinjstva omejiti porabo. Vojna bi lahko še dodatno oslabila zaupanje in zaostrila omejitve na strani ponudbe, medtem ko bi stroški za energijo in hrano lahko ostali povišani dalj časa, kot je pričakovano. Tudi večja upočasnitev svetovne gospodarske rasti bi predstavljala tveganje v gospodarskih obetih euroobmočja.

Tveganja v obetih za inflacijo so še vedno usmerjena navzgor in so se še dodatno povečala, zlasti na kratki rok. Med tveganji za srednjeročne inflacijske obete so trajno poslabšanje proizvodnih zmogljivosti gospodarstva, vztrajno visoke cene energentov in hrane, dvig inflacijskih pričakovanj nad ciljno raven ter večja zvišanja plač od pričakovanih. Po drugi strani bi se pritiski na cene zmanjšali, če bi povpraševanje v srednjeročnem obdobju upadlo.

Finančne in denarne razmere

Zaradi izrazite gospodarske in geopolitične negotovosti so tržne obrestne mere volatilne. Stroški financiranja za banke so se v zadnjih mesecih zvišali in se vse bolj prelivajo v višje obrestne mere za bančna posojila, zlasti za posojila gospodinjstvom. Obseg bančnega posojanja gospodinjstvom ostaja velik, vendar se bo zaradi manjšega povpraševanja predvidoma zmanjšal. Posojanje podjetjem je prav tako močno, saj zaradi visokih proizvodnih stroškov, polnjenja zalog in manjše uporabe tržnega financiranja podjetja še naprej potrebujejo bančno kreditiranje. Po drugi strani se je povpraševanje po posojilih za financiranje naložb zmanjšalo. Denarna rast se je še naprej umirjala, ker se je zmanjšal obseg likvidnih prihrankov in ker je Eurosistem zmanjšal nakupe vrednostnih papirjev.

Naša najnovejša anketa o bančnih posojilih kaže, da so se v letošnjem drugem četrtletju kreditni standardi na splošno zaostrili za vse kategorije posojil, saj banke postajajo bolj zaskrbljene glede tveganj, s katerimi se v sedanjem negotovem okolju soočajo njihove stranke. Banke pričakujejo, da bodo v tretjem četrtletju še nadalje zaostrile kreditne standarde.

Zaključek

Povzamemo lahko, da inflacija ostaja neželeno visoka in bo verjetno še nekaj časa ostala nad našo ciljno vrednostjo. Najnovejši podatki nakazujejo, da se rast upočasnjuje, kar poslabšuje obete za drugo polovico letošnjega leta in obdobje zatem. Po drugi strani upočasnjevanje blaži več spodbujevalnih dejavnikov.

Svet ECB je danes zvišal ključne obrestne mere ECB in odobril instrument TPI. Na naslednjih sejah bo primerna nadaljnja normalizacija obrestnih mer. Prihodnji potek denarne politike bo še naprej odvisen od podatkov in nam bo pomagal, da v srednjeročnem obdobju dosežemo naš 2-odstotni inflacijski cilj.

V okviru našega mandata smo pripravljeni prilagoditi vse instrumente, kot bo potrebno, da se inflacija v srednjeročnem obdobju stabilizira na ciljni ravni 2%. Novi instrument TPI bo varoval nemoteno transmisijo naravnanosti denarne politike po vsem euroobmočju, ko bomo denarno politiko nadalje prilagajali v odziv na visoko inflacijo.

Zdaj smo vam na voljo za vprašanja.

Za natančno tiste formulacije, ki jih je uskladil Svet ECB, glej angleško različico.