- IZJAVA O DENARNI POLITIKI
TISKOVNA KONFERENCA
Christine Lagarde, predsednica ECB,
Luis de Guindos, podpredsednik ECB
Frankfurt na Majni, 28. oktober 2021
Dober dan, s podpredsednikom vas lepo pozdravljava na tiskovni konferenci.
Gospodarstvo euroobmočja še naprej hitro okreva, čeprav je zagon nekoliko popustil. Potrošniki ohranjajo zaupanje, tako da trošenje gospodinjstev ostaja močno. Vendar pa pomanjkanje materiala, opreme in delovne sile v nekaterih sektorjih ovira proizvodnjo. Inflacija narašča, k čemur največ prispeva skokovit porast cen energentov, a tudi okrevanje povpraševanja, ki presega omejeno ponudbo. Predvidevamo, da se bo inflacija v bližnji prihodnosti še zvišala, nato pa tekom naslednjega leta upadla.
Tržne obrestne mere so se od naše zadnje seje v začetku septembra zvišale. Kljub temu ostajajo pogoji financiranja za podjetja, gospodinjstva in javni sektor na splošno ugodni. Ugodni pogoji financiranja so bistveni za nadaljnje okrevanje gospodarstva in za nevtralizacijo negativnih učinkov pandemije na gibanje inflacije.
Še naprej ocenjujemo, da je ugodne pogoje financiranja mogoče ohranjati z nekoliko manjšim obsegom neto nakupov v okviru izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP) kot v drugem in tretjem četrtletju tega leta.
Potrdili smo tudi druge ukrepe, namreč raven ključnih obrestnih mer ECB, prihodnjo usmeritev o njihovem verjetnem gibanju v prihodnosti, nakupe v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev (APP), politiko ponovnega investiranja glavnice zapadlih vrednostnih papirjev ter operacije dolgoročnejšega refinanciranja, kot je podrobno predstavljeno v sporočilu za javnost, ki je bilo objavljeno danes ob 13.45. Pripravljeni smo ustrezno prilagoditi vse naše instrumente, kot bo potrebno, da se inflacija stabilizira na ciljni ravni dveh odstotkov v srednjeročnem obdobju.
Zdaj bom podrobneje pojasnila našo oceno gospodarskih in inflacijskih gibanj, zatem pa še oceno finančnih in denarnih razmer.
Gospodarska aktivnost
V tretjem četrtletju se je nadaljevala močna gospodarska rast, čeprav se je zagon nekoliko umiril. Še vedno pričakujemo, da bo gospodarska aktivnost do konca leta presegla raven izpred pandemije.
Pritisk pandemije na gospodarstvo je vidno popustil, saj se zaradi uspešnih zdravstvenih ukrepov in visoke precepljenosti prebivalstva omejitve postopno odpravljajo. To podpira trošenje gospodinjstev, še zlasti za zabavo, gostinske storitve, potovanja in prevoz. Vendar bi kupno moč v prihodnih mesecih lahko zmanjševale visoke cene energentov.
Okrevanje domačega in svetovnega povpraševanja podpira tudi proizvodnjo in podjetniške naložbe. Vendar pa pomanjkanje materiala, opreme in delovne sile zavira aktivnost v predelovalnem sektorju. Dobavni roki so se precej podaljšali, stroški prevoza in cene energentov pa so se močno povečali. Te omejitve negativno vplivajo na gospodarske obete za prihodnja četrtletja.
Razmere na trgu dela se še naprej izboljšujejo. Brezposelnost upada, število ljudi v programih za ohranitev delovnih mest pa se je bistveno znižalo z najvišjih ravni, zabeleženih lani. To krepi obete za višje dohodke in povečano trošenje. Vseeno obseg delovne sile ter število opravljenih delovnih ur v gospodarstvu še vedno ostajata nižja kot pred pandemijo.
Da bi se okrevanje nadaljevalo, mora denarno politiko še naprej dopolnjevati javnofinančna politika s ciljno usmerjenimi in dobro usklajenimi ukrepi pomoči. Ti ukrepi bodo obenem pomagali gospodarstvu, da se prilagodi strukturnim spremembam, ki trenutno potekajo. Učinkovito izvajanje programa »EU naslednje generacije« in svežnja »Pripravljeni na 55« bo prispevalo k močnejšemu ter bolj zelenemu in enotnemu okrevanju v vseh državah euroobmočja.
Inflacija
Inflacija se je septembra zvišala na 3,4%. Pričakujemo, da bo letos še naraščala. A čeprav bo sedanja faza višje inflacije trajala dlje, kot je bilo prvotno pričakovano, pričakujemo, da se bo inflacija tekom naslednjega leta znižala.
Vzpon inflacije povzroča predvsem kombinacija treh dejavnikov. Prvič, cene energentov – še zlasti nafte, plina in elektrike – so se strmo zvišale. Septembra je inflacija v skupini energentov tako predstavljala približno polovice skupne inflacije. Drugič, cene se zvišujejo tudi zato, ker povpraševanje, ki okreva zaradi ponovnega odpiranja gospodarstva, presega ponudbo. Ta dinamika je še posebej izrazita pri cenah potrošniških storitev ter pri cenah proizvodov, pri katerih prihaja do največjih zastojev v dobavi. In tretjič, k višji inflaciji še vedno prispevajo bazni učinki, povezani z iztekom znižanja DDV v Nemčiji.
Pričakujemo, da bo vpliv teh treh dejavnikov tekom leta 2022 popustil oziroma izpadel iz izračuna medletne inflacije. Ko se bo okrevanje nadaljevalo, se bodo plače zviševale skladno s tem, kako hitro se bo gospodarstvo vračalo k polni zmogljivosti. Tržni in anketni kazalniki dolgoročnejših inflacijskih pričakovanj so se premaknili bližje k dvema odstotkoma. Ti dejavniki bodo v srednjeročnem obdobju podpirali osnovno inflacijo in vrnitev inflacije na našo ciljno raven.
Ocena tveganj
Okrevanje je še vedno odvisno od poteka pandemije in nadaljnjega napredka pri cepljenju prebivalstva. Tveganja, ki spremljajo gospodarske obete, so po naši oceni večinoma uravnotežena. Največji tveganji za hitrost okrevanja in inflacijo v bližnji prihodnosti predstavljajo ozka grla v dobavi in naraščajoče cene energentov. Če bodo ozka grla v dobavi in višje cene energentov trajali dalj časa, bi to lahko upočasnilo okrevanje. Če bi se dolgotrajne omejitve v dobavi prelile v hitrejšo rast plač ali če bi gospodarstvo hitreje doseglo polno zmogljivost, bi se obenem lahko okrepili cenovni pritiski. Po drugi strani bi gospodarska aktivnost lahko bila močnejša, kot je pričakovano, če bi se izboljšalo zaupanje potrošnikov, ki bi zato varčevali manj, kot se pričakuje zdaj.
Finančne in denarne razmere
Dinamika rasti in srednjeročne inflacije je še vedno odvisna od ugodnih pogojev financiranja za vse sektorje gospodarstva. Tržne obrestne mere so se zvišale. Kljub temu ostajajo pogoji financiranja za gospodarstvo ugodni, med drugim tudi zato, ker bančne obrestne mere za posojila podjetjem in gospodinjstvom ostajajo na zgodovinsko nizki ravni. Posojanje podjetjem se je novembra sicer okrepilo, vendar ostaja umirjeno. To še vedno kaže, da podjetja na splošno potrebujejo manj zunanjega financiranja, saj imajo velike zaloge denarja in vedno bolj zadržujejo dobiček. Posojanje gospodinjstvom ostaja močno, poganja pa ga predvsem povpraševanje po stanovanjskih hipotekarnih posojilih. Kot je pokazala naša najnovejša anketa o bančnih posojilih, so se kreditni pogoji za podjetja stabilizirali, k čemur je – prvič od leta 2018 – prispevalo dejstvo, da so banke znižale svoje ocene tveganj. Nasprotno so banke nekoliko bolj previdne pri stanovanjskih posojilih, za katere so zaostrile kreditne standarde. Bilance bank ostajajo trdne, pri čemer jih še naprej podpirajo ugodni pogoji financiranja.
Zaključek
Povzamemo lahko, da gospodarstvo euroobmočja še naprej hitro okreva, čeprav po bolj zmerni stopnji. Zaradi naraščanja cen energentov, okrevanja povpraševanja in ozkih grl v dobavi se inflacija trenutno zvišuje. A čeprav bo trajalo dlje, kot je bilo pričakovano doslej, da se zniža, pričakujemo, da bodo ti dejavniki tekom naslednjega leta popustili. Zato še naprej pričakujemo, da bo inflacija v srednjeročnem obdobju ostala pod našo ciljno ravnjo dveh odstotkov. Naši ukrepi, vključno s spremenjeno prihodnjo usmeritvijo o ključnih obrestnih merah ECB, so bistveni za to, da denarna politika pomaga gospodarstvu na poti k vzdržnemu okrevanju in da inflacija v srednjeročnem obdobju doseže ciljno raven.
Zdaj smo vam na voljo za vprašanja.
Za natančno tiste formulacije, ki jih je uskladil Svet ECB, glej angleško različico.
Evropska centralna banka
Generalni direktorat Stiki z javnostjo
- Sonnemannstrasse 20
- 60314 Frankfurt na Majni, Nemčija
- +49 69 1344 7455
- media@ecb.europa.eu
Razmnoževanje je dovoljeno pod pogojem, da je naveden vir.
Kontakti za medije