Javnofinančna in denarna politika v monetarni uniji
Denarna in javnofinančna politika se zelo razlikujeta, vendar je za gospodarstvo pomembno tudi to, kako vplivata druga na drugo. Čeprav sta medsebojno neodvisni, je zaradi novih izzivov potrebno, da delujeta z roko v roki.
Zakaj smo v okviru pregleda strategije razpravljali o interakciji med denarno in javnofinančno politiko?
Denarna in javnofinančna politika podpirata gospodarstvo na različne načine
Denarna in javnofinančna politika sta pomembni orodji, ki vzdržujeta zdravje gospodarstva. Obe vplivata na gospodarstvo, vendar na različne načine.
Cilj denarne politike je, da cene izdelkov in storitev, ki jih kupujemo, ostanejo stabilne. Naloga centralne banke je zagotavljati, da inflacija – stopnja, po kateri se s časom spreminja splošna raven cen izdelkov in storitev – ostaja nizka, stabilna in predvidljiva.
Javnofinančna politika pa se nanaša na gospodarske odločitve, ki jih sprejemajo vlade. Vlade se lahko odločijo, da bodo denar porabile za javne storitve, podporo gospodarstvu in zmanjšanje neenakosti. Ta denar zbirajo z davki ali z izposojanjem na finančnih trgih.
Interakcija med denarno in javnofinančno politiko je pomembna
Denarna in javnofinančna politika delujeta na različne načine. Obenem tudi medsebojno učinkujeta, saj sta stabilnost cen in uravnoteženo gospodarstvo dve plati iste medalje. Kot smo videli med pandemijo, je ta povezava še posebej močna v kriznih časih. Kriza je močno prizadela Evropo in oslabila gospodarstvo, vendar sta denarna in javnofinančna politika tesno sodelovali, da bi se razmere izboljšale. Skupni pristop je številnim ljudem in podjetjem pomagal prebroditi krizo. Če denarna in javnofinančna politika ne bi delovali skupaj, bi bili pozitivni rezultati manjši.
Interakcija med denarno in javnofinančno politiko je pomembna za zdravje gospodarstva. Zato smo v pregledu strategije obravnavali tudi interakcijo med njima.
Kako denarna in javnofinančna politika vzajemno delujeta v euroobmočju?
Ena denarna politika, številne javnofinančne politike
Denarna in javnofinančna politika morata tesno sodelovati, da bi gospodarstvo lahko nemoteno delovalo. To ni vedno enostavno – zlasti zato, ker v euroobmočju delujeta neodvisno druga od druge. ECB izvaja enotno denarno politiko za 19 držav v euroobmočju. Po drugi strani pa vlada vsake od 19 držav izvaja svojo javnofinančno politiko. Za takšno ločitev obstajajo dobri razlogi. Zgodovina nas uči, da lahko cene uidejo izpod nadzora, če je centralna banka popolnoma pod nadzorom vlade.
Evropski voditelji so se dogovorili o več ključnih načelih, da se to ne bi ponovilo. Prvič, ECB je neodvisna. Vlade ne smejo ukazovati ECB, kaj naj stori. Drugič, ECB ne sme dajati denarja neposredno vladam. In tretjič, vlade morajo spoštovati skupna pravila, da bi javno porabo ohranjale pod nadzorom.
Novi izzivi narekujejo sodelovanje med denarno in javnofinančno politiko
Ta načela so danes še vedno pomembna. Toda v zadnjem desetletju se je pokazalo, da novi izzivi terjajo nove odzive s strani denarne in javnofinančne politike.
Velike spremembe v naši družbi so privedle do tega, da gospodarstvo deluje drugače. Sem sodijo globalizacija in dejstvo, da ljudje po vsem svetu živijo dlje in več varčujejo. Poleg tega se je s svetovno finančno krizo leta 2008 začelo dolgo obdobje šibkega gospodarskega okolja. Inflacija je bila v številnih gospodarstvih po svetu, vključno z euroobmočjem, prenizka.
V odgovor na te izzive je ECB znižala obrestne mere. Odzvala se je tudi z novimi orodji, da bi cene v teh težkih časih ohranjala stabilne. Kadar so obrestne mere zelo nizke ali celo negativne, imajo centralne banke omejen manevrski prostor in ne morejo še bolj podpreti šibkega gospodarstva.
V takšnih razmerah postane javna poraba pomembnejša in ima tudi večjo moč. Prispeva lahko k rasti gospodarstva in približanju inflacije cilju, ki si ga je zastavila centralna banka. Skupna prizadevanja denarne in javnofinančne politike so še posebej pomembna takrat, ko se pogoji za delovanje gospodarstva poslabšajo.
Kakšna bo interakcija med denarno in javnofinančno politiko v prihodnosti?
To je odvisno od stanja gospodarstva
Kako bosta denarna in javnofinančna politika v prihodnje sodelovali, je odvisno od stanja gospodarstva. Ko gospodarstvo peša in so obrestne mere že zelo nizke, je smiselno, da denarna in javnofinančna politika delujeta skupaj, da bi se gospodarstvo ponovno postavilo na noge. Ko gospodarstvo deluje nemoteno, pa tesno sodelovanje ni tako zelo potrebno. Ko bo prišel ta čas, bi vlade morale poskrbeti, da bodo njihove finance v dobrem stanju. To jim bo pomagalo, da bodo bolje pripravljene na prihodnje izzive.
RAZIŠČITE GLAVNE TEME PREGLEDA STRATEGIJE
IŠČETE NAJNOVEJŠE INFORMACIJE O PREGLEDU STRATEGIJE?
NA VOLJO SO SPODAJ