TISKOVNA KONFERENCA

Christine Lagarde, predsednica ECB,
Luis de Guindos, podpredsednik ECB

Frankfurt na Majni, 30. januar 2025

Dober dan, s podpredsednikom vas lepo pozdravljava na tiskovni konferenci.

Svet ECB je danes sklenil, da vse tri ključne obrestne mere ECB zniža za 25 bazičnih točk. Odločitev o znižanju obrestne mere za odprto ponudbo mejnega depozita – obrestne mere, s katero usmerjamo naravnanost denarne politike – temelji na posodobljeni oceni inflacijskih obetov, dinamike osnovne inflacije in intenzivnosti transmisije denarne politike.

Proces dezinflacije se nadaljuje v skladu s pričakovanji. Inflacija se je še naprej gibala pretežno v skladu s projekcijami strokovnjakov Eurosistema in se bo tekom letošnjega leta predvidoma vrnila na srednjeročno ciljno raven 2%. Večina meril osnovne inflacije nakazuje, da se bo inflacija vzdržno ustalila blizu ciljne ravni. Domača inflacija ostaja visoka, kar je predvsem posledica dejstva, da se plače in cene v nekaterih sektorjih še vedno s precejšnjim zamikom prilagajajo preteklemu skokovitemu porastu inflacije. Po drugi strani se rast plač umirja, kot je bilo pričakovano, dobički pa deloma blažijo njihov vpliv na inflacijo.

Zaradi nedavnih znižanj ključnih obrestnih mer postajajo nova posojila za gospodinjstva in podjetja postopno manj draga. Kljub temu so pogoji financiranja še vedno zaostreni, med drugim tudi zato, ker naša denarna politika ostaja restriktivna in se pretekla zvišanja obrestnih mer še naprej prenašajo v obstoječ obseg posojil, pri čemer se nekatera posojila ob zapadlosti obnavljajo z višjo obrestno mero. Gospodarstvo je še vedno pod pritiskom zaviralnih dejavnikov, vendar se bo povpraševanje po pričakovanjih sčasoma okrepilo zaradi naraščanja realnih dohodkov in postopnega popuščanja učinkov restriktivne denarne politike.

Odločeni smo zagotoviti, da se bo inflacija vzdržno stabilizirala na ciljni 2-odstotni ravni v srednjeročnem obdobju. O ustrezni naravnanosti denarne politike se bomo odločali na podlagi podatkov in na vsaki seji posebej. Tako bomo pri sklepih o obrestnih merah izhajali iz ocene inflacijskih obetov, v kateri bomo upoštevali nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike. Glede ravni ključnih obrestnih mer se ne zavezujemo vnaprej.

Današnje odločitve so predstavljene v sporočilu za javnost, ki je objavljeno na našem spletnem mestu.

Zdaj bom podrobneje pojasnila našo oceno gospodarskih in inflacijskih gibanj, zatem pa še oceno finančnih in denarnih razmer.

Gospodarska aktivnost

Po Eurostatovi prvi oceni je gospodarstvo v četrtem četrtletju lanskega leta stagniralo. V bližnji prihodnosti bo predvidoma ostalo šibko. Kot kažejo anketni podatki, se predelovalne dejavnosti še naprej krčijo, v storitvenih dejavnostih pa se aktivnost povečuje. Zaupanje potrošnikov je krhko in rast realnih dohodkov še ni dovolj opogumila gospodinjstev, da bi bistveno povečala potrošnjo.

Kljub temu so pogoji za okrevanje še vedno izpolnjeni. Čeprav se je trg dela v zadnjih mesecih nekoliko ohladil, je še vedno močan, tako da je stopnja brezposelnosti decembra ostala nizka na ravni 6,3%. Trden trg dela in višji dohodki bodo predvidoma okrepili zaupanje potrošnikov in omogočili rast potrošnje. Obenem naj bi potrošnjo in naložbe sčasoma pospešili tudi dostopnejši krediti. Če se trgovinske napetosti ne bodo stopnjevale, bo izvoz podpiral okrevanje, ko se bo svetovno povpraševanje povečevalo.

Javnofinančne in strukturne politike bi morale prispevati k temu, da bo gospodarstvo bolj produktivno, konkurenčno in odporno. Pozdravljamo kompas za konkurenčnost, ki ga je pripravila Evropska komisija in predstavlja konkreten akcijski načrt. Bistveno je, da se na podlagi predlogov Maria Draghija za povečanje evropske konkurenčnosti in predlogov Enrica Lette za okrepitev enotnega trga ukrepa še z drugimi konkretnimi in ambicioznimi strukturnimi politikami. Vlade bi morale v celoti in brez odlašanja izpolniti svoje zaveze v sklopu okvira ekonomskega upravljanja EU. To bo prispevalo k vzdržnemu zniževanju proračunskega primanjkljaja in stopnje javnega dolga ter obenem pospešilo reforme in naložbe, ki spodbujajo rast.

Inflacija

Medletna inflacija se je decembra zvišala na 2,4%, potem ko je novembra znašala 2,2%. Enako kot v prejšnjih dveh mesecih je bilo to zvišanje pričakovano in je bilo predvsem posledica dejstva, da so pretekli strmi dvigi cen energentov izpadli iz izračuna. Skupaj z medmesečnim zvišanjem v decembru je to povzročilo, da so se po štirih zaporednih upadih cene energentov na letni ravni rahlo zvišale. Inflacija v skupini hrane se je rahlo znižala na 2,6%, inflacija v skupini blaga pa je upadla na 0,5%. Storitvena inflacija se je rahlo zvišala na 4,0%.

Večina kazalnikov osnovne inflacije se giblje v skladu z vzdržno vrnitvijo inflacije na srednjeročno ciljno raven. Domača inflacija, ki tesno sledi storitveni inflaciji, je ostala visoka, saj se plače in cene nekaterih storitev še vedno s precejšnjim zamikom prilagajajo močnemu zvišanju inflacije v prejšnjih obdobjih. Po drugi strani nedavni signali nakazujejo, da se pritiski na inflacijo s strani plač še naprej zmanjšujejo in da jih deloma blažijo dobički.

Pričakujemo, da bo inflacija v bližnji prihodnosti nihala okrog sedanje ravni, zatem pa se bo vzdržno ustalila na ravni okrog 2-odstotnega srednjeročnega cilja. K temu bodo predvidoma prispevali vse manjši pritiski s strani stroškov dela ter nadaljevanje vpliva, ki ga ima preteklo zaostrovanje denarne politike na cene življenjskih potrebščin. Tržni pokazatelji nadomestila za inflacijo so večinoma nadoknadili upad, ki so ga zabeležili lansko jesen, večina meril dolgoročnejših inflacijskih pričakovanj pa je še vedno na ravni okrog 2%.

Ocena tveganj

Tveganja za gospodarsko rast so še vedno nagnjena navzdol. Večja trenja v svetovni trgovinski menjavi bi lahko upočasnjevala rast v euroobmočju, ker bi zavirala izvoz in hromila svetovno gospodarstvo. Šibkejše zaupanje bi lahko povzročilo, da potrošnja in naložbe ne okrevajo tako hitro, kot se pričakuje. Ta učinek bi lahko še dodatno okrepila geopolitična tveganja, kot sta ruska neupravičena vojna proti Ukrajini in tragični konflikt na Bližnjem vzhodu, ki bi lahko ovirala energetsko oskrbo in dodatno zavirala svetovno trgovinsko menjavo. Rast bi bila lahko nižja tudi v primeru, da bodo zapozneli učinki zaostrovanja denarne politike trajali dlje, kot se pričakuje. Po drugi strani bi bila rast lahko višja, če bodo blažji pogoji financiranja in vse nižja inflacija omogočili hitrejši odboj domače potrošnje in naložb.

Inflacija bi bila lahko višja, če bi se plače ali dobički povečali bolj, kot se pričakuje. Tveganja, da bo inflacija višja, izhajajo tudi iz okrepljenih geopolitičnih napetosti, zaradi katerih bi se kratkoročno lahko zvišale cene energentov in stroški ladijskega prevoza ter bi prišlo do motenj v svetovni trgovinski menjavi. Poleg tega bi se zaradi ekstremnih vremenskih pojavov ter splošnejšega napredovanja podnebne krize lahko cene hrane zvišale bolj, kot se pričakuje. Nasprotno bi bila inflacija lahko nižja od pričakovane, če zaradi šibkega zaupanja in zaskrbljenosti glede geopolitičnih dogodkov potrošnja in naložbe ne bi okrevale tako hitro, kot se pričakuje, če bi denarna politika bolj oslabila povpraševanje, kot je pričakovano, ali če bi se nepričakovano poslabšalo gospodarsko okolje v ostalih delih sveta. Če bi se trenja v svetovni trgovinski menjavi povečala, bi inflacijski obeti v euroobmočju lahko postali bolj negotovi.

Finančne in denarne razmere

Tržne obrestne mere v euroobmočju so se od decembrske seje zvišale, kar deloma odraža višje obrestne mere na svetovnih finančnih trgih. Pogoji financiranja ostajajo zaostreni, vendar znižanja ključnih obrestnih mer postopoma prispevajo k temu, da postaja zadolževanje za podjetja in gospodinjstva manj drago.

Povprečna obrestna mera za nova posojila podjetjem se je novembra znižala na 4,5%, medtem ko so stroški izdajanja tržnih dolžniških instrumentov ostali na ravni 3,6%. Povprečna obrestna mera za nova hipotekarna posojila se je rahlo znižala na 3,5%.

Rast bančnega posojanja podjetjem se je decembra ob močnem mesečnem toku okrepila na 1,5%, potem ko je novembra znašala 1,0%. Rast obsega dolžniških vrednostnih papirjev, ki so jih izdala podjetja, se je na medletni ravni upočasnila na 3,2%. Hipotekarno posojanje se je še naprej postopno povečevalo, vendar je rast na splošno ostala šibka in na medletni ravni znašala 1,1%.

Kot je pokazala naša najnovejša anketa o bančnih posojilih, so se kreditni standardi za posojila podjetjem v četrtem četrtletju 2024 ponovno zaostrili, potem ko so se v prejšnjih štirih četrtletjih večinoma stabilizirali. Ponovno zaostrovanje je predvsem posledica dejstva, da banke postajajo bolj zaskrbljene glede tveganj, s katerimi se soočajo njihovi komitenti, in so tudi same manj pripravljene prevzemati tveganje. Povpraševanje podjetij po posojilih se je v četrtem četrtletju rahlo povečalo, a je na splošno ostalo šibko. Kreditni standardi za hipotekarna posojila so v četrtem četrtletju po treh četrtletjih rahljanja ostali večinoma nespremenjeni, povpraševanje po teh posojilih pa se je, večinoma zaradi ugodnejših obrestnih mer, znova močno povečalo.

Zaključek

Svet ECB je danes sklenil, da vse tri ključne obrestne mere ECB zniža za 25 bazičnih točk. Odločitev o znižanju obrestne mere za odprto ponudbo mejnega depozita – obrestne mere, s katero usmerjamo naravnanost denarne politike – temelji na posodobljeni oceni inflacijskih obetov, dinamike osnovne inflacije in intenzivnosti transmisije denarne politike. Odločeni smo zagotoviti, da se bo inflacija vzdržno stabilizirala na ciljni 2-odstotni ravni v srednjeročnem obdobju. O ustrezni naravnanosti denarne politike se bomo odločali na podlagi podatkov in na vsaki seji posebej. Tako bomo pri sklepih o obrestnih merah izhajali iz ocene inflacijskih obetov, v kateri bomo upoštevali nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike. Glede ravni ključnih obrestnih mer se ne zavezujemo vnaprej.

V vsakem primeru smo v okviru našega mandata pripravljeni prilagoditi vse instrumente, da bi zagotovili vzdržno stabilizacijo inflacije na ciljni ravni v srednjeročnem obdobju ter ohranili nemoteno delovanje transmisije denarne politike.

Zdaj smo vam na voljo za vprašanja.

Za natančno tiste formulacije, ki jih je uskladil Svet ECB, glej angleško različico.